Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Pri N1/STA pišejo, da si v javnem zavodu Triglavski narodni park že več let prizadevajo za odstranitev jezu na potoku Močivec v Dolini Triglavskih jezer. Jez nima funkcije, prekinja pa naravni pretok vode. Študija je potrdila, da odstranitev pregrade ne bi imela negativnih posledic, podana so že skoraj vsa soglasja, doreči pa bi bilo treba izvedbo in financiranje.
Neža Pušnik beleži: Poletna sezona je na vrhuncu, številni pa v tem času uporabijo prelaz Vršič, ki povezuje Kranjsko Goro in Bovec. Čeprav parkiranje na vrhu prelaza še ni mogoče zaradi nedokončanih parkirišč, nekaj deset parkirnih mest na območju med zapornicami je na voljo. A prometna signalizacija pravi drugače. To moti predvsem upravljalca znane Erjavčeve koče, ki opozarja, da so tovrstni znaki »zavajajoči in zanje škodljivi«. V daljši objavi Erjavčeve koče na družbenem omrežju Facebook so zapisali, da letos domačini in ljudje, ki živijo in delajo na kočah, spremljajo vrhunec tragične komedije. »Ta ne vpliva samo na naše slabše poslovanje, pač pa tudi na kakovost življenja in tratenje časa zaradi dopovedovanja nerazumljivih dejstev, povezanih s parkirnimi mesti od zapornic v Kranjski Gori do vrha Vršiča in nazaj po hribu navzdol do Koče pri izviru Soče, kjer so druge zapornice,« so zapisali.
V Delu Tina Horvat trdi, da spremenjen prometni režim na Vršiču ni odpravil od prej znanih težav, temveč so te postale le še težje obvladljive. Zaradi nedokončanih del na vrhu prelaza sploh ni mogoče parkirati, kljub temu pa se številni vozniki ustavljajo kar na cesti, zaradi česar se vsak dan večkrat zgodi prometni kolaps. Edina dolgoročna rešitev za nevzdržne razmere je predor, pravijo na direkciji za infrastrukturo (DRSI). Na direkciji odgovarjajo, da si kratkoročno prizadevajo, da bi bila gradbena dela na cestnem prelazu Vršič čim prej končana, do konca julija pa bodo uredili vsaj nekaj parkirnih mest. »Tudi letos za red skrbijo redarji občin Kranjska Gora in Bovec, obiskovalcem pa je še naprej na voljo brezplačen avtobusni prevoz z obeh strani prelaza,« pravijo pristojni na DRSI. DRSI predor pod Vršičem …
Za DnevnikVesna Levičnik povzema kako v srednjeveškem Kamniku še vedno tudi iz blata delajo biznis: Občina Kamnik bo letos poleg organiziranega odvoza grezničnih gošč prvič opravila tudi sistematičen popis vseh objektov in pregled greznic na Veliki planini. Za pripravo dolgoročne rešitve odvajanja odpadnih voda je za obdobje 2025–2027 rezervirala 750.000 evrov, končna rešitev pa še ni izbrana.
Pri SiOlu so se (v okviru komercialne objave) o tem, kaj se dogaja od trenutka, ko zazvoni telefon, do prihoda na kraj nesreče, pogovarjali z Gašperjem Knezom, predsednikom (prostovoljne) Postaje GRS Celje, inštruktorjem gorskega reševanja in članom komisije za izobraževanje novih kandidatov. Pojasnil je, zakaj je nesreč v gorah vse več, katere napake pohodniki najpogosteje ponavljajo, kako zahtevno je usposabljanje reševalcev ter zakaj so pri njihovem delu poleg znanja in izkušenj pomembni tudi ustrezna oprema, sodobna tehnologija in zanesljivo terensko vozilo.
Matej Podgoršek je spisal nasvet za izlet v hribe (141.). Za takšne razglede in dobrote se je treba potruditi – na Golte iz doline …
Za Slovenske novice Janez Mihovec: Nekoč pastirski stani, danes počitniške hišice. Uskovnica, planina nad Srednjo vasjo v Bohinju, deluje kot vas s številnimi hišami; do nje vodi več poti in celo makadamska cesta.
V Gorenjskem Glasu Urška Peternel povzema: Prešernova koča na Stolu je dobila defibrilator, ki ga je prispevalo Društvo prvih posredovalcev. Žal ga številne gorske koče, tudi tiste zelo obiskane, še vedno nimajo. Naprava je še posebej pomembna na gorskih vrhovih, po katerih potekajo tako imenovane trail poti in jih obišče veliko gorskih tekačev.
Jelena Justin pa se je povzpela na Koštrunove špice (2505 m) – Koštrun je kastriran oven. Zakaj ima gora ime po njegovih rogovih, ne vem. Spomenik groze prve svetovne vojne. Gora, ki spominja in opominja na vsakem koraku. A zgodovina nas očitno ni naučila ničesar.
Tradicionalno srečanje na planini Razor posvečeno 130-letnici
Na planini Razor je v nedeljo, 19. julija 2026, potekalo tradicionalno srečanje tolminskih planincev in ljubiteljev gora, ki je bilo letos posvečeno 130‑letnici Planinskega društva Tolmin. Kljub slabi vremenski napovedi se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so do poznega popoldneva uživali v sončnem vremenu.
Program so oblikovali Moški pevski zbor Poljubinj ter plesalci, pevci in člani dramske skupine Folklorne skupine Razor, ki že vrsto let soustvarjajo praznik planincev. Osrednji govornik srečanja je bil Žarko Rovšček, dolgoletni član upravnega odbora PD Tolmin, raziskovalec zgodovine ter avtor in urednik več knjig. V nagovoru je predstavil bogato zgodovino društva, od ustanovitve Soške podružnice Slovenskega planinskega društva leta 1896 do današnjih dni.
Na srečanju so bila podeljena tudi častna priznanja planincem, ki se občnega zbora niso mogli udeležiti. Dogodek se je, kot je v navadi, zaključil s prijetnim druženjem in obljubo, da se udeleženci prihodnje leto znova srečajo.
