Montanist, plezalec, žlahten karikaturist in pionir alpskega duha – Preussov mentor – 120 let od prvega alpinističnega vzpona v Steni
(1880–1957)
Hans Reinl, rojen 22. avgusta 1880 v Františkovih Lázních (Franzensbad) na Češkem, je bil eden najizrazitejših alpinistov svoje generacije — inženir, raziskovalec, pisec in pionir smučanja, ki je s svojo tehnično natančnostjo in plezalno etiko zaznamoval začetek 20. stoletja v vzhodnih Alpah.
Po študiju na rudarski akademiji v Leobnu je Reinl deloval kot montanist in salinist v Hallstattu, Bad Ischlu in Halleinu, kjer je bil zaposlen v solnih rudnikih. A njegovo pravo življenjsko področje so bile gore. Njegova vnukinja Roswitha Oberwalder ga je opisala kot »močno, samosvojo osebnost, polno poguma in življenjske energije«, kar se v celoti potrjuje v njegovem plezalnem opusu.
Reinl je že kot mlad študent v Leobnu vzpostavil stike z najpomembnejšimi alpinisti svojega časa. Bil je član znamenite Gilde »zum groben Kletterschuh«, plezalne bratovščine, ki je združevala tehnično najnaprednejše plezalce pred prvo svetovno vojno.
Njegovi plezalni tovariši so bili Paul Preuss, Günther von Saar, Victor Wolf von Glanvell, Leo Petritsch, Edward Theodore Compton, Karl Ludwig Domenigg, Georg »Irg« Steiner in drugi. Prav Reinl je bil »inštruktor« mladega Paula Preussa, »čudeža plezanja«, ki je kasneje postal simbol prostega plezanja brez umetnih pripomočkov. V tem duhu je tudi Reinl zagovarjal plezanje z minimalno uporabo klinov in vrvi — zaupanje v lastno sposobnost in spoštovanje narave stene.
Reinl je v svoji karieri splezal na več kot 600 vrhov v vseh vzhodnih Alpah — od Dolomitov in Brente do Julijcev, Dachsteina, Hochschwaba, Ötztalskih Alp in Berchtesgadna.
Njegove prvenstvene smeri so še danes znane med starejšimi alpinisti: Grimming – južni greben, Sandling – zahodna stena, Koppenkarstein – vzhodna stena, Watzmann – vzhodna stena, Triglav – severna stena (Nemška smer, 1906), Trisslwand – Reinlova smer, številne smeri v Gosaukammu in Dachsteinskem masivu. Na teh straneh velja seveda posebej velja omeniti in poudariti Triglavsko severno steno, kjer je Reinl skupaj s Felixom Königom in Karlom Ludwigom Domeniggom 9. in 10. julija 1906 opravil prvi vzpon po Nemški smeri — podvig, ki je postal mejnik v zgodovini slovenskega alpinizma.
Tine Orel (PV januar 1958): ING. HANS REINL je znan našim plezalcem po tem, ker je l. 1906 z dr. Königom in K. Domeniggom plezal znamenito nemško smer v Triglavski steni, danes ponavadi imenovano dolgo nemško smer. Tisto plezanje je izzvenelo tudi v velenemškem šovinističnem duhu. V začetku aprila 1957 je ing. Reinl v Innsbrucku umrl, poslednji pomembni ud plezalske družbe »Gilde vom groben Kletterschuh« (Wolf Glanvell in Giinther v. Saar), ki je delovala od l. 1900 do prve svetovne vojne. Bil je doma na Češkem, pa je že zgodaj začel z materjo hoditi v Alpe, še bolj pa kasneje, ko je študiral v Leobnu montanistiko. Plezal je v Dolomitih, Dachsteinu v Berchtesgadenskih gorah, v Hochschwabu in naredil skupno 40 prvenstvenih smeri. L. 1914 je izdal prvi smučarski vodnik po Salzkammerguttu. Kot smučar je prvi prečil Dachstein in Totengebirge. Pri delavcih v Salzkammerguttu je uvedel smuške tekme. Med prvo svetovno vojno je vzgajal vojaške gorske vodnike.
Reinl ni bil le plezalec, temveč tudi pionir smučanja. Že leta 1907 je ustanovil »Schi-und Rodelklub Goisern«, kjer je poučeval smučanje in pripravljal prve tečaje. Njegov prvi smučarski vodnik po Salzkammergutu je izšel leta 1914, razširjena izdaja pa leta 1925. Kot sodelavec pri prvi karti ÖAV Dachstein (1915) je prispeval dragocene terenske podatke in toponime, njegova natančnost pa je postala vzor alpski kartografiji.
Reinl je bil tudi izjemen kronist. Njegova poročila o vzponih, objavljena v Mitteilungen des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, Österreichische Alpenpost in drugih revijah, so bila bogato ilustrirana z lastnimi risbami. Njegova »lahka roka in risarski talent« sta pustila za sabo živ spomin na pionirske čase alpinizma — ko so se plezalci še učili hoditi po skali brez pomoči železa.
Hansova žena Ide je 9. julija 1908 rodila dvojčka: Haralda in Kurta. Oba sta študirala pravo v Innsbrucku, Kurt je kasneje delal kot odvetnik. Harald pa je postal znan filmski režiser, …
Po prvi svetovni vojni se je Reinl umaknil iz aktivnega plezanja, a je ostal povezan z gorami. Po upokojitvi leta 1922 je živel v Rum pri Innsbrucku, kjer je zgradil hišo po vzoru tirolskih dvorcev. Poleti je delal na obnovi gradu Laudegg v Ladisu, pozimi pa je slikal. Umrl je 3. aprila 1957 v 77. letu starosti zaradi srčnega zastoja.
Hans Reinl je bil »most« med tehničnim in etičnim alpinizmom. Kot inženir je v gore vnašal natančnost, kot plezalec pa spoštovanje do narave stene. Njegov vpliv na mlade plezalce — zlasti na Paula Preussa — je bil odločilen za razvoj prostega plezanja v Alpah. Njegov opus, ki združuje tehnično mojstrstvo, pionirstvo in umetniško občutljivost, ga postavlja med najpomembnejše alpiniste prve polovice 20. stoletja.
