Alpinist, polarni raziskovalec in eden ključnih, a danes pozabljenih imen zgodnje avstrijske alpinistične in antarktične zgodovine – 120 let od prvega alpinističnega vzpona v Steni
(* 17. april 1880, † 12. februar 1945)
Felix König je bil ena tistih osebnosti, ki so v začetku 20. stoletja živeli dvojno življenje: bil je vrhunski alpinist, eden najmočnejših plezalcev svoje generacije v Avstriji, hkrati pa znanstvenik in polarni raziskovalec, ki je sodeloval v eni najtežjih antarktičnih odprav pred prvo svetovno vojno.
Čeprav je bil doma iz Gradca, je bil po duhu človek širnega sveta: Dolomiti, Hochschwab, Lienz, Mont Blanc, Triglav, nato pa ledene puščave Weddellovega morja. Njegova življenjska pot je bila prekinjena z vojno, ujetništvom in političnimi pretresi, zaradi česar je ostal manj znan kot njegovi sodobniki — a njegovo delo je bilo temeljno.
König je bil del generacije, ki je v Avstriji uvedla plezanje brez gorskih vodnikov — skupaj z Victorjem Wolfom von Glanvellom, Güntherjem von Saarom, Karlom Ludwigom Domeniggom, Aemiliusom Hackerjem in Hansom Reinlom.
Njegov slog je bil hiter, direkten, pogosto drzen, a tehnično izjemno čist.
Najpomembnejši vzponi (izbor)
1897 – Zimbaspitze, vzhodni greben (III+), Retikon,
april 1905 – prva smer v južni steni Mitteralpenkogla (Hochschwab),
julij 1905 – prva smer v severni steni Hochschwaba,
1905 – več prvenstvenih smeri v Lienzskih Dolomitih in Gailtalskih Alpah,
1905 – Croda del Becco, severna stena, z Domeniggom,
1906 – Nemška smer v severni steni Triglava (s Hansom Reinlom in Karlom Domeniggom),
1907 – Hochgolling, vzhodna stena,
1909 – Dôme de Rochefort, Aiguille de Rochefort, Mont Mallet,
1909 – verjetno sodelovanje pri zgodnjem poskusu na Punta Croz, Grandes Jorasses,
1932 – ponovitev smeri na Großer Grieskogel.
Triglavska severna stena, julij 1906 – ena najbolj dramatičnih tur tistega časa
9. in 10. julija 1906 so Karl Domenigg, Felix König in Hans Reinl opravili enega najtežjih vzponov tistega časa v Julijcih. Vzpon je bil izjemno dolg, orientacijsko zahteven in fizično naporen.
Potek ture: Vstopili so v Nemško grapo, nato v njen desni krak. Dosegli so gredino pod Nemškim stebrom. Prečili so daleč v zahodno stran. Višje so se usmerili v raz, nato pa izstopili s Komarjeve police po prvem žlebu na Kugyjevo polico.
Čas vzpona: 23 ur in 20 minut plezanja brez počitka in brez bivaka. Za tisti čas je bil to skoraj nepredstavljiv dosežek.
Težave in dinamika naveze: Stene niso poznali. Spodaj so plezali po grapi, kar je upočasnilo napredovanje. Domenigg naj bi bil po nekaterih virih slabše pripravljen in se navezi pridružil tik pred turo. Kljub temu je bil Domenigg po materi slovenskega rodu in eden ključnih plezalcev generacije.
Čeprav je bila smer rezultat skupnega dela, je bil König večino časa prvi plezalec, zato ga zgodovina upravičeno navaja kot avtorja smeri.
Antarktika – Filchnerjeva odprava 1911–1913
König je bil izbran zaradi svojih alpinističnih izkušenj in polarnega znanja iz Grenlandije.
Na odpravi je: sodeloval pri poskusu postavitve baze v Vahsel Bay, preživel zimo na ladji Deutschland, ujete v ledu, bil del ekipe, ki je dokončno ovrgla obstoj »Nove južne Grenlandije« (Morrellove »Terre de Morrell«), prehodil skoraj 40 milj nevarnega morskega ledu, bil priča razpadu discipline in skorajšnjem nasilju med Filchnerjevo in Vahslovo frakcijo.
Po vrnitvi je želel organizirati avstrijsko antarktično odpravo, a so njegovi načrti trčili ob Shackletonove — in nato ob izbruh prve svetovne vojne.
Vojna, ujetništvo in pozna leta
1914: mobiliziran kot častnik avstro-ogrske vojske,
1915: ujet v Galiciji, poslan v Krasnojarsk v Sibiriji,
1918: pobegnil iz ujetništva,
Po vojni se ni nikoli več vrnil v polarne kraje.
Umrl je leta 1945 v Gradcu, tik pred koncem druge svetovne vojne
Njegovo ime danes najdemo: König Glacier (Georgia Sud), Lake König, ….
Felix König je bil vsekakor izredno zanimiva osebnost in eden tistih alpinistov, ki so povezovali svetove: Dolomite in Hochschwab, Triglav in Mont Blanc, Grenlandijo in Antarktiko.
Njegova kariera je bila prekinjena z vojno in pozabljena zaradi zgodovinskih pretresov, a njegovi vzponi — zlasti v letih 1905–1909 — sodijo med najpomembnejše v avstrijskem alpinizmu pred prvo svetovno vojno. Njegova vloga v Filchnerjevi odpravi pa ostaja ključna za razumevanje zgodnje antarktične raziskovalne zgodovine.
