Medtem ko gledamo (skoraj vsesplošno vrhunsko zapravljanje denarja in resursov) in čakamo, kdaj bodo (tudi) gorski reševalci zamenjali trapasti način (sami od sebe ga najbrž ne bodo) in na precej bolj »ekološki« z droni poleteli do ljudi, ki zaidejo v gorskem svetu (in nepoškodovani pokličejo) ter jih (samo) usmerili, kam naj gredo na pot (in si sami pomagajo iz zagate) ➠ poglejmo še malo v tujino …
Rezultati raziskave Eurac Research in Soccorso Alpino Alto Adige
V gorah se učinkovitost reševanja pogosto meri v minutah. Te minute odločajo o tem, ali bo poškodovani pravočasno oskrbljen, ali bo ekipa reševalcev varno in hitro dosegla kraj nesreče, ali bo izid intervencije ugoden. Prav na ta kritični časovni rob se je osredotočila raziskava Eurac Researchv sodelovanju s Soccorso Alpino Alto Adige, izvedena v goli Bletterbach v Južni Tirolski.
Rezultati, objavljeni v American Journal of Emergency Medicine – Drones reduce the treatment-free interval in search and rescue operations with telemedical support – A randomized controlled trial, so jasni: z uporabo dronov se čas iskanja in začetka oskrbe poškodovanega skrajša za povprečno 30 %.
Gre za randomizirano kontrolirano raziskavo s križnim dizajnom:
– 6 ekip gorskih reševalcev (CNSAS),
– vsaka ekipa je izvedla 4 simulirane misije,
– 2 z dronom (intervencijski del),
– 2 brez drona (kontrolni del),
– skupaj 24 analiziranih misij.
– Vsaka misija je bila postavljena na lokacijo, kjer so se v preteklosti zgodile prave nesreče (zlomi, izpahi, kontuzije).
Zakaj ravno Bletterbach?
Soteska Bletterbach je idealen preizkusni poligon: strmi, razčlenjeni bregovi, ozki, včasih povsem zaprti prehodi, območja brez telefonskega signala, teren, kjer je dostop reševalcev pogosto počasen in zahteven.
V zadnjih desetih letih se je tam zgodilo več resnih nesreč (zlomi, izpahi, kontuzije), zato je raziskava temeljila na realnih scenarijih.
Kako je potekala raziskava?
Eurac Research je izvedel 24 simuliranih reševalnih misij, pri čemer so primerjali: klasično iskanje in dostop reševalcev, iskanje in dostop s podporo drona.
Merili so: čas do lokalizacije poškodovanega, čas do začetka oskrbe, fiziološke parametre reševalcev (srčni utrip, dihanje, temperatura kože, EKG) kot indikator operativnega stresa.
Rezultati: 30 % hitrejše iskanje in oskrba
Droni so se izkazali za izjemno učinkovite:
– lokalizacija poškodovanega: – z dronom: 14,6 min – brez drona: 20,6 min,
– začetek oskrbe: – z dronom: 15,7 min – brez drona: 22,4 min,
V gorskem okolju, kjer so poškodbe pogosto hude (hipotermija, travme, srčni zastoj), je teh 5–7 minut razlike lahko odločilnih za preživetje.
Dron kot prvi posredovalec
V raziskavi dron ni bil le »oko iz zraka«. Bil je prvi posredovalec, saj je lahko dostavil: radijsko postajo, termodejo, osnovni sanitetni material, zaščitno opremo.
Paket je bil odvržen v bližini poškodovanega, kar je omogočilo: začetne postopke prve pomoči, vzpostavitev komunikacije z 112, telemedicinsko podporo do prihoda reševalcev.
Dron tako ne nadomešča gorskih reševalcev, temveč pospeši začetek reševanja.
Omejitve: droni niso čudežna rešitev
Raziskava je pokazala tudi meje tehnologije:
– 4 od 24 misij je propadlo zaradi tehničnih težav,
– vremenske razmere (veter, mraz, slaba vidljivost) lahko onemogočijo let,
– baterije se hitro praznijo v mrazu,
– senzorji niso vedno zanesljivi v ozkih grapah.
Zato so bili v projekt vključeni tudi inženirji iz Center for Sensing Solutions, ki razvijajo bolj robustne sisteme za lokalizacijo v težkih razmerah.
Naslednji korak: dron z defibrilatorjem
Raziskava se nadaljuje v okviru novega projekta Eurac Research in start‑upa MAVTech, ki razvijata: dron za prvo pomoč pri srčnem zastoju, opremljen z AED defibrilatorjem, zasnovan za uporabo tudi s strani laikov.
V Južni Tirolski se vsako leto zgodi približno 50 srčnih zastojev v težko dostopnih območjih. Vsaka minuta brez defibrilacije drastično zmanjša možnost preživetja. Zato MAVTech testira svoje dronovske sisteme v terraXcube, simulacijskem centru ekstremnih podnebnih razmer (mraz, veter, višina).
Zaključek: droni kot podaljšana roka gorskih reševalcev
Raziskava Bletterbach ne prinaša dokončnega odgovora, prinaša pa jasno smer: droni ne nadomeščajo gorskih reševalcev, droni ne rešujejo vseh težav, droni ne delujejo vedno.
Toda skrajšajo čas iskanja, skrajšajo čas začetne oskrbe, povežejo poškodovanega z reševalci, prinesejo prvo pomoč, kupijo čas.
In v gorah je čas pogosto prva in najpomembnejša oblika pomoči.
Raziskava se ni omejevala na nepoškodovane, ker je pač medicinska in so taksi prevozi pač nekaj drugega …
