Alpinistična zgodovina daje stenam dodatno simbolno moč
Tre Cime di Lavaredo (Tri Cine) sodijo med najbolj prepoznavne gorske motive na svetu. Njihove severne stene že desetletja krasijo razglednice, turistične plakate, reklamne kampanje in neštete objave na družbenih omrežjih. Prav ta izjemna prepoznavnost pa postaja tudi eden največjih izzivov osrednjega dela Dolomitov.
V novi analizi rubrike Le Dolomiti nell’era dell’overtourism avtorja Pietro Lacasella in Valentina Ciprian pojasnjujeta, zakaj so Tri Cine postale globalni simbol. Po njunem mnenju gre za kraj, ki v eni sami podobi povzema značaj celotnih Dolomitov. Dodatno moč mu daje neprekinjena promocija prek turističnih vodnikov, reklam, prometne infrastrukture in predvsem družbenih omrežij. Tretji element predstavlja bogata alpinistična zgodovina, povezana z imeni, kot so Emilio Comici, Riccardo Cassin, Walter Bonatti in številni drugi pionirji. Nenazadnje pa Tri Cine obiskovalce tudi po ogledu na tisočerih fotografijah še vedno presenetijo s svojo dejansko velikostjo in izrazitostjo.
Toda simbol ima tudi svojo senčno stran. Kadar njegova privlačnost preseže nosilno zmogljivost prostora, se začnejo kazati posledice. Pri Treh Cinah so bili v času največjih poletnih obremenitev zabeleženi obiski med 13.000 in 14.000 obiskovalci dnevno. To občutno presega priporočene meje, ki jih navajajo raziskave Fundacije Dolomiti UNESCO in Univerze Ca’ Foscari.
Preobremenjenost ne vpliva zgolj na občutljive gorske ekosisteme, temveč tudi na kakovost doživetja in razpoloženje lokalnega prebivalstva. V zadnjih letih so se zato ob najbolj obiskanih poteh pojavili napisi proti množičnemu turizmu, od pozivov k omejevanju obiskov do neposredno naslovljenih sporočil turistom.
Lacasella in Ciprian pri tem opozarjata, da odgovornosti ni mogoče pripisati izključno obiskovalcem. V številnih alpskih dolinah se namreč destinacije istočasno agresivno promovirajo kot »must-see« lokacije, nato pa se ob pojavu množic pojavljajo pozivi proti turistom. Po njunem mnenju bi morala razprava o overturizmu več pozornosti nameniti turističnim politikam, oglaševalskim praksam in modelom razvoja, ki temeljijo na neprestanem povečevanju števila gostov.
Posebno pozornost namenjata tudi tako imenovanim »ozkim grlom«: avtobusnim postajam, razglediščem, kočam in zožitvam poti. Prav tam postanejo razsežnosti množičnega obiska najbolj vidne in prav tam bo po njunem mnenju treba iskati rešitve za dolgoročno upravljanje najbolj obiskanih gorskih simbolov.
Tri Cine tako ostajajo ena največjih ikon evropskega gorništva. Vprašanje pa je, kako ohraniti njihovo privlačnost in hkrati zaščititi prostor, zaradi katerega so sploh postale simbol Dolomitov. Le premišljeno upravljanje obiskov bo omogočilo, da bodo tudi prihodnje generacije pod njihovimi stenami doživele isto občudovanje, zaradi katerega milijoni ljudi še vedno sanjajo o obisku teh znamenitih vrhov.
Podoben prispevek bi (tudi naši presvítli poslanci, TNP-jevci, …) zlahka napisali za slovensko goro simbol. Pa so te gore še nacionalni simboli ali samo turistični prestiž?
