Če državnik ne stoji dovolj visoko, mu pogled obtiči v megli… Če se pa vzpne do vrha, mu je plast oblakov prozorna in vse mu je odkrito.
Na Monte Roso med prvo svetovno vojno — Manj znano poglavje iz življenja politika in diplomata
Ko govorimo o dr. Bogumilu Vošnjaku (1882–1959), ga najpogosteje srečamo v vlogi politika, diplomata, profesorja, člana Jugoslovanskega odbora, podpisnika Krfske deklaracije in kasneje emigranta, ki je življenje končal v Washingtonu. Redkeje pa se spomnimo, da je bil Vošnjak tudi strasten popotnik in celo planinec, ki je v gorah iskal tisto, česar mu politika ni mogla dati: mir, jasnost in občutek človeške majhnosti pred naravo.
Eden najlepših dokumentov tega njegovega notranjega sveta je dnevnik vzpona na Monte Roso (Planinski vestnik, junij 1936), ki ga je opravil sredi prve svetovne vojne, med 8. in 12. septembrom 1916, »da bi se odpočil od težkega političnega in diplomatskega dela…«
Leto 1916 je bilo zanj izčrpavajoče: kot član Jugoslovanskega odbora je potoval med Švico, Francijo in Anglijo, predaval o južnoslovanskem vprašanju, se srečeval s politiki in emigranti, ter poskušal prepričati svetovno javnost o nujnosti razpada Avstro-Ogrske.
V Glionu, kjer je bil nastanjen njegov oče, je Vošnjak začutil, da potrebuje oddih — in odločil se je za Monte Roso, simbol alpske veličine in notranje očiščenja.
Pot v Zermatt: med vojaki, interniranci in švicarsko demokracijo
Vošnjak se 8. septembra odpravi iz Gliona v Zermatt. V dnevniku zapiše drobne, a izjemno žive prizore: v vlaku opazuje francoske in belgijske internirance, opiše švicarsko demokracijo, ko kmetje plaho strežejo lokalnemu veljaku dr. Seilerju, občuduje Visperterminen, najvišji vinograd v Evropi in se nasmehne imenu tamkajšnjega vina: pogansko vino.
V Zermattu se nastani v hotelu Mont Cervin, kjer pod isto streho sreča francoske častnike in Nemce iz rajha — vojna je povsod, a v gorah se zdi daleč.
Vzpon: »Najsilnejši pesnik je diletant v primeri z naravo«
11. septembra ob pol treh zjutraj z vodnikom zapustita kočo. Svet je tih, leden, lunin. Vošnjak piše: »Tišina je bila rajska, nikjer nobenega živega bitja; mir, da bi sapa zastala.«
Hodi po sveže zapadlem snegu, navezan na vrv, med razpokami in plazovi.
Megle se valijo čez grebene, sonce prebija oblake, ledeniki žarijo v rdečem jutru.
V tem prizoru najde (še danes pomenljivo aktualno) politično metaforo za državnika: »Ako on ne stoji dovolj visoko, mu pogled obtiči v megli, ne prodre in ne vidi v dolino — jedra stvari. Ako se pa državnik vzpne do vrha, mu je plast oblakov v srednjih višinah prozorna in vse mu je odkrito. Vidi v drob velikim dogodkom.«
Na višini okoli 4500 metrov ga ujame višinska mrzlica in burja. Vrh Dufourspitze ostane nedosegljiv — a Vošnjak se ne pritožuje. V dnevniku zapiše le: »Tu si duša počije. Tu smo blizu večnosti.«
Spust in vrnitev: »Glava čista in živci mirni«
Spust je lažji, a izčrpavajoč. Ko pride do koče, izpije več kozarcev čaja, nato se vrne v Zermatt in naslednji dan v Glion.
Zaključi: »Po tej hoji po ledenikih Monte Rose mi je glava čista in živci mirni.«
Sredi svetovne vojne, med diplomatskimi bitkami in političnimi spori, je našel nekaj, kar ga je spremljalo vse življenje: gore kot prostor jasnosti.
Kratek življenjepis dr. Bogumila Vošnjaka
Rojen 4. septembra 1882 v Celju, v industrijsko in politično vplivni družini Vošnjakov.
Študij prava v Pragi, Gradcu, Dunaju, doktorat 1906.
Nadaljevanje študija v Parizu (École des sciences politiques) in Heidelbergu.
Prvi Slovenec habilitiran na Univerzi v Zagrebu (1912).
Med 1. svetovno vojno v Švici, kjer začne politično in diplomatsko delovanje.
Ključna vloga v Jugoslovanskem odboru, edini Slovenec med podpisniki Krfske deklaracije.
Po vojni generalni sekretar delegacije Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu.
Profesor prava v Ljubljani, poslanik v Pragi, visoki uradnik na zunanjem ministrstvu.
Med 2. svetovno vojno podpornik Mihailovića → po vojni emigracija.
Od 1947 v ZDA: predavatelj, svetovalec Kongresne knjižnice, politični analitik.
Umrl 18. junija 1959 v Washingtonu, domovine ni nikoli več obiskal.
