3. julija 1972 sta Ali Simonič in Vitek Smolej v zahodnem delu Triglavske stene opravila vzpon, za katerega sta bila prepričana, da je prvenstven, zato sta predlagala tudi ime — Šišenska smer. Napaka se je prikradla tudi v pregled »Iz kartoteke prvenstvenih vzponov« (PV 1976, str. 464). Pred kratkim smo namreč ugotovili, da sta tod prva plezala Janez Dovžan in Miha Smolej že 6. junija 1971.
3. in 4. julija 1976 sta Janez Marinčič in Jure Ulčar kot prva (v 17 urah) ponovila Zorčevo smer v Veliki Črni steni sredi Stene. Ta ponovitev smeri, ki sta jo prva zmogla Stane Belak in Marjan Manfreda 6. in 7. septembra 1973 (15 ur) in jo posvetila tragično preminulemu tovarišu Marjanu Zorču, je doslej edina.
4. julija 1947 se je v Ženevi pričela prva povojna skupščina mednarodne planinske zveze UIAA (Union Internationale des Associations Alpinisme) na kateri je našo planinsko organizacijo, tedaj še v okviru Fizkulturne zveze, zastopal dr. inž. France Avčin. UIAA je tedaj združevala že 23 članic iz 16 držav z okoli 400.000 članov.
4. julija 1971 so Tržičani Libor Anderle, Ludvik Rožič in Dušan Srečnik v Steni preplezali novo smer (začela sta jo zadnja dva 21. junija 1970), ki sta jo poimenovala po tovarišu Riku Salbergerju — Helbi, ki ga je dve leti pred tem, 28. septembra 1969, na stojišču v Bavarski smeri smrtno zadel kamnit plaz.
4. julija 1971 sta Janez Kunstelj in Tine Mihelič preplezala tudi vstopno varianto na Bohinjsko smer v Triglavski Steni, ki je ena redkih še neponovljenih.
5. julija 1822 je skupina Bohinjcev na vrhu Triglava postavila vse potrebno za meritve, ki naj bi jih opravil stotnik Bosio. Ker pa so bile priprave dolgotrajne, si je Bosio odločil, da na vrhu prenoči, kljub temu. da se je pripravljalo k nevihti. Z njim sta ostala le korporal Rothemmel in Anton Korošec, sin Luke Korošca, Bohinjca, ki se je s še tremi tovariši prvi povzpel na vrh. Zajela jih je noč z gromom in strelo, ki je ubila Antona Korošca — prvo žrtev Triglava.
5. julija 1927 se je med poskusom, da bi preplezal preveso v sedanji Skalaški smeri (na mestu, koder ta obrnila že Pagitz in Szalay, težko ponesrečil Edo Deržaj, ker se mu je odlomil klin, na katerem je stal. Le prisebnosti soplezalke Mire Marko Debelakove in konfiguraciji terena gre zasluga, da se nista ponesrečila oba. Nesreča pa je kljub temu vzbudila hudo polemiko in celo sodno obravnavo zaradi časopisnih obravnav.
6. julija 1824 je bil rojen Marko Pernhart, ki je prvi naslikal razgled s Triglava. V znak hvaležnosti so mu že leta 1907 pod vrhom Triglava vzidali spominsko ploščo.
6. julija 1958 je turistično olepševalno društvo Bovec odkrilo ploščo Albertu Bois de Chesneu, si je v desetletju pred drugo svetovno vojno pod Kuklo v Trenti ustvaril alpinetum Juliana.
6. in 17. julija 1973 sta (v !5 urah) Stane Belak in Marjan Manfreda kot prva preplezala Veliko Črno steno v severni steni Triglava, ki so jo pred njima naskakovale številne naveze. Smer spada med najtežje v Steni (VI, A 3/V, 100 m) in je bila doslej le enkrat ponovljena.
7. julija 1923 sta L. Gottardi in U. Nassi iz Gorice kot prva preplezala vrhno gmoto Triglava z zahodne strani. Vemo (po Hochtouristu VIII. 416), da vodi njuna smer levo od izrazite grape, ki deli zahodno Triglavsko steno na dve polovici, to pa je tudi vse, kar vemo o tem vzponu in plezalcih.
7. julija 1974 sta Janez Dovžan in Dorči Kofler kot prva preplezala smer v zahodnem delu Stene, ki upravičeno zasluži ime »Mojstranska«, čeprav je bil njen zgornji del (glej notico o 3. juliju 1972) med plezalci dolgo nepravilno znan kot Šišenska smer
8. julija 1933 sta France Ogrin in Uroš Zupančič prepleza la novo smer v območju markantnega kamina v zahodnem delu Triglavske stene. smer. ki je danes plezalcem znana kot smer Sandija Wisiaka (v spomin na odličnega plezalca S. Wisiaka, ki se je 12. maja istega leta smrtno ponesrečil pod Planjavo.
8. julij 1971 sta Boro Jerabek in Danilo Škerbinek preplezala »Mariborsko varianto« Prusikove smeri, ki poteka desno od nje v smeri proti Amfiteatru in je po podatkih, s katerimi razpolagamo, tudi še neponovljena.
9. julija 1858 se je v Ljubljani rodil dr. Henrik Tuma. znan tudi kot »oče Julijskih Alp«. Gore je vzljubil že v zgodnji mladosti in še predno je bil prvič na Triglavu, je prehodil številne gore doma in na tujem. Sistematično je proučeval imenoslovje. Bil je eden naših prvih alpinistov, bil je ideolog (Pomen in razvoj alpinizma) ter eden najbolj znanih politikov svojega časa.
9. julija 1896 je bila odprta nova koča v Vratih, ki je stala na ravnici, desno od današnjega Aljaževega doma. Imenovali so jo Aljaževa koča, ni pa bila oskrbovana, nanjo je pazil pastir Jakelj, ki je rad postregel planincem s sirom in mlekom tudi v svetem stanu na Turkovi planini.
9. in 10. julija 1906 so Karl Domenigg, Felix Konig in Hans Reinl opravili prvi »alpinistični vzpon« prek Triglavske stene. Toda ne po smeri, ki je danes znana kot Nemška smer. To so začrtali pravzaprav šele Klement Jug, Vladimir Kajzelj in Lojze Volkar 11. avgusta 1923. ne da bi vedel za njih vzpon, pa je menda prav tedaj plezal (9. julij 1924 tudi Roman Szalay, ki ga imamo lahko tudi za pravega »solista« »Dolge Nemške smeri«.
9. julija 1967 je predsednik PZS dr. Miha Potočnik odkril obnovljeno Pernhartovo panorama z vrha Triglava, ki jo je ob stoletnici Pernhartove slike PZS ponovno namestila v Aljaževem stolpu vrh Triglava.
Franci Savenc
