Če spremljamo kmetijske oddaje, je slika jasna: poklic pastirja izginja, gospodarji težko najdejo ljudi, ki bi bili pripravljeni več mesecev živeti v hribih, resno skrbeti za živino, delati fizično, odgovorno in pogosto samotno delo. Hkrati pa se dogaja paradoks: firbcev, pohodnikov in turistov na planinah je več kot kadarkoli. Plačljiva parkirišča so polna (bolj kot prej, ko so bila brezplačna), pašniki so kulisa za fotografije, črede pa atrakcija, ki jo ljudje opazujejo kot del »planinske izkušnje«.
Kaj je narobe? Pravzaprav nič (nenavadnega) – gre za trčenje dveh svetov, ki se razvijata v nasprotnih smereh.
Pastirstvo je naporno, odgovorno, slabo plačano in odvisno od vremena. Turizem pa je moderen. Prosti čas, užitek, razgled, fotografija, oddih. Eden svet se prazni, drugi polni – logika je skoraj kruta, a preprosta.
Pastir skrbi za živino, pašnik, vodo, varnost, vreme, plenilce, bolezni. Turist pride iz svojega mesta, buli, fotografira, deli, odide. Ena stran nosi breme, druga le zijala. Skupaj je čreda (še vedno) kar precejšnja …
