Mojstrana, 11. avgusta.
Zadnja lepa nedelja zaznamuje v našem triglavskem pogorju zopet smrtno žrtev, dočim o drugem turistu še ni gotovo, če bo okreval.
Sobota v Vratih
Letos spomladi je bilo lepo vreme nad Triglavom, kakor sploh nad Slovenijo precej skopo. Zato je bilo v Vratih tedaj prav malo turistov. Ko pa je prišla doba plezanja, je bilo vreme skoraj ves čas izredno lepo. Plezalci so radi tega kar trumoma prihajali, da — kakor vsako leto — tudi letos opravijo vsaj eno plezalno turo čez severno steno. So to planinci, ki plezajo vsako leto po nekajkrat in zato nočejo opustiti nobene prilike, da bi se ne podali v gorovja. Med temi je tudi mnogo inozemcev, zlasti Avstrijcev. Od Avstrijcev prihajajo v Vrata najčešče Celovčani, ki imajo pač najbližje. Poleg teh prihaja od časa do časa tudi kaka skupina iz Graza. Ne manjka seveda tudi Dunajčanov in skupin iz ostalih večjih mest.
Tako je bila zbrana v Aljaževem domu tudi v soboto zvečer prav pisana družba. Bilo je največ turistov iz Slovenije, nekaj pa je bilo tudi Hrvatov. Od inozemcev pa je bila prav veselo razpoložena skupina šesterih Celovčanov. Bili so to mladi člani celovškega planinskega društva »Bergsteiger«. V razgovoru z našimi planinci so pripovedovali o svojem društvu, da je razdeljeno v dve skupini: v starejšo in mlajšo, da so oni člani mlajše, da združuje to planinsko društvo skoraj vso planinsko publiko Celovca itd. itd. Do podrobnosti so se domenili, kako bodo naslednjega dne, t. j. v nedeljo naskočili severno steno.
V nedeljo v steni
V nedeljo na vse zgodaj zjutraj so jo Celovčani mahnili iz Aljaževega doma v steno. Pred karaulo jih je še ustavil graničar. Imeli so vse legitimacije v redu in zato jih je pustil nadaljevati pot. Fantje so se odločili tako: plezali so v treh skupinah po dva. Prvi dve skupini sta plezali v bavarski smeri, tretja dva planinca pa sta se lotila stene v nemški smeri, na desni strani. Ta smer gre precej vzporedno z bavarsko smerjo, tako da so bili turisti ves čas plezanja nekako v isti višini. Planinca, ki sta plezala v nemški smeri, sta bila: Josip Pfening, star okrog 20 let, rojen nekje na Nižjem Avstrijskem, a je že nad 7 let zaposlen v Celovcu v nekem podjetju kot umetni mizar, — ter kemični praktikant Schwarz, star 30 do 21 let, rojen na Dunaju, a je istotako zaposlen v nekem celovškem laboratoriju. Oba sta bila dobra turista, zlasti Pfening, ki je preplezal že številne zelo nevarne stene. Plezalci so se vzpenjali tako, da sta bila navezana po dva in dva skupaj. V skupini Pfening-Schwarz, je plezal Pfening kot izkušenejši turist naprej. Kakor vse kaže, sta ta dva tudi nekoliko hitreje napredovala, ker sta se vzpela nad skupino, ki je plezala v nemški smeri.
Usodno mesto: eden mrtev, drugi pobit
Ko sta Pfening in Schwarz ostali dve skupini malo prehitela in sta bila že nad ostalimi turisti, sta hotela — ko sta imela do vrha le še kakih 150 do 200 m — izstopiti iz stene v tako zvani Zimmer-Jahnovi varijanti. Izgleda pa, da te variante nista dobro poznala. Varianto sta namreč zgrešila in sta plezala proti tako zvanemu Slovenskemu stolpu. Tedaj je bil sprednji plezalec Pfening za celo dolžino vrvi, t. j. za kakih 25 m nad svojim tovarišem Schwarzom. Tedaj se je Pfeningu najbrže okrušil kak prijem in mu je izpodrsnilo. Nenadoma je namreč v loku zletel preko svojega tovariša, z vso silo potegnil za vrv in potegnil s seboj v globino še Schwarza. Oba sta letela preko spodnje skupine plezalcev, t. j. preko Mayerja in Bruneckerja, ki sta nesrečo opazovala pritisnjena k skalovju.
Ta dva sta se takoj spustila v bližino ponesrečencev ter sta opazila, da je Pfening obležal negiben, dočim je bil Schwarz še pri življenju. Potem sta se takoj podala naprej proti vrhu in na Kredarico, kjer sta obvestila o nesreči turiste. Prišla sta potem še ostala dva Celovčana, pridružili so se še trije iz Kredarice in vsi skupaj so se potem spustili v steno, od koder so z velikimi težavami privlekli Schwarza v dom na Kredarico. Schwarz je imel toliko sreče, da je padel na snežišče in se tam potem, ko je nekoliko drsel, tudi ustavil. Ima precejšnje poškodbe, je tudi hudo zmeden in bo najbrže trajalo dalje časa, da bo okreval. Njegov tovariš je obležal na mali polici z razbito lobanjo. Bil je očividno na mestu mrtev.
Iz Kredarice je šlo obvestilo o nesreči takoj v Aljažev dom in od tod še v Mojstrano. Takoj sta krenili v steno dve reševalni ekspediciji Slovenskega planinskega društva, in sicer ena iz Mojstrane, druga iz Jesenic. Včeraj popoldne so našli tudi že Pfeningovo truplo ter ga prepeljali v Mojstrano. Ko bo prispelo poročilo od svojcev, bodo Pfeningovo truplo prepeljali v Celovec ali pa ga bodo položili k večnemu počitku na pokopališče na Dovjem.
Slovenski dom, 11. avgust 1936
