Ljubljana, 12. avgusta.
Poročali smo že o nesreči, ki se je pripetila v nedeljo v severni triglavski steni. Sedaj doznavamo o tej nesreči še sledeče podrobnosti:
Skupina Celovčanov, ki so se podali v steno, je štela šest članov. Dva od teh sta krenila v steno skupno s štirimi jeseniškimi Skalaši, ki so ju počakali pod steno. Ta skupina je prelezla steno v bavarski steni, dočim so ostali štirje Avstrijci, med katerimi sta bila tudi Pfening in Schwarz, lezli v nemški smeri. Zadnji štirje so plezali v dveh skupinah po dva in dva. V prvi od obeh skupin je plezal Pfening, za njim pa Schwarz. Ko je Pfening prišel že neposredno pod rob in ko je imel iz stene do roba le še nekaj metrov, je smer malo zgrešil ter prišel v nek previs, katerega je hotel prelesti na ta način, da je stopil razkoračeno: z eno nogo je stal še na mestu, kamor je prišel, drugo nogo pa je stegnil preko previsa. Tudi z rokama je napravil isto, tako da je stal nad previsom z razkoračenima nogama in z raztegnjenima rokama. Iz tega položaja ni mogel ne naprej ne nazaj. Ostala skupina, tako štirih Jeseničanov in obeh Celovčanov, ki sta bila z njim, kakor tudi ostala dva, ki sta bila pod Pfeningom in Schwarzom, je z napetostjo opazovala, kaj bo Pfening naredil, da se potegne iz nevarnega položaja. Toda predno je kdo kaj slutil, je Pfening omahnil v globino in potegnil za seboj še tovariša.
Zakaj je prav za prav omahnil, bo ostala seveda tajna. Verjetno je, da mu je otrpnila ena noga ali roka, ker se je kakih pet minut krčevito držal nad skalovjem. Morda ga je prijel tudi krč. Kakor rečeno, je ves prizor gledalo osem plezalcev, ki pa seveda pri najboljši volji nesreče niso mogli preprečiti.
Truplo pokojnega Pfeninga so včeraj dopoldne pripeljali v Mojstrano, kamor je prispel tudi oče. Ko so pripeljali krsto v Mojstrano, jo je blagoslovil dovški župnik g. Pečarič. Pogreb je bil nato ob petih popoldne.
Pogreba se je udeležilo poleg domačih planincev in avstrijskih letoviščarjev, ki so v velikem številu prispeli v Dovje, tudi velika skupina planincev iz Celovca s predsednikom planinskega društva »Bergsteiger« dr. Poschingerjem na čelu. Pogreb je bil izredno ganljiv: govoril je v imenu naših planincev Miha Čop, v imenu celovških pa nek pokojnikov prijatelj. Oče Pfeningov pa je vzel s krste šopek planinskih rož, da jih kot zadnji pozdrav ponese materi in svojcem, ki niso mogli k pogrebu.
Slovenski dom, 12. avgust 1936
