Življenje na visoki višini

Fernando Garrido na Aconcagui

Španski alpinist Fernando Garrido, letnik 1958, je svoj najpomembnejši alpinistični mejnik dosegel 1. marca 1986, potem ko je 62 dni in 62 noči preživel na vrhu Aconcague na 6959 metrih nadmorske višine.
Leta 1987 je po Hornbeinovem ozebniku plezal na Everest. Ustavil se je na 8700 m.
1988 je opravil prvi zimski vzpon na Čo-Oyu (8201 m). Plezal je brez pomoči, kar je bil prvi samostojni zimski vzpon na osemtisočak na svetu.
Med letoma 1989 in 1990 je prehodil 5000 km vzdolž Himalaje.
1993 je spet poskušal na Everestu sam pozimi. Splezal je do 7800 m. 1996 je izvedel vzpon na Šiša Pangmo (8008 m), po severni steni.

Rekorda v dolgotrajnem bivanju na velikih višinah pripadata dr. Nicolasu Jaegerju na Huascaranu leta 1979 (60 dni na višini 6768 m), in Špancu Fernandu Garridu na Aconcagui leta 1986 (63 dni na 6950 m). Precej takšnih podvigov je bilo izvedenih tudi na Mont Blancu, kjer pa osamljenost ne prihaja tako do izraza.
Fernando je prebral knjigo Jaegerja in zdelo se mu je enostavno preživeti dva meseca v visokih gorah. Bila pa je to grozna izkušnja. Na Aconcaguo je vzel Sveto pismo, knjige o jogi in šah. Nič ni od tega ni mogel prebrati, ker ni bil sposoben narediti niti najmanjšega miselnega napora. Vedno je bil len, in to do te mere, da je imel težave s pripravo hrane vsak dan. To je bila ena od posledic življenja na visoki nadmorski višini, kjer primanjkuje kisika in vlada nenehno nelagodje, vse dokler se telo ne aklimatizira, organizem zavrača kakršno koli hrano …

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja