Delo, 14. januar 1977
Slabo vreme otežuje iskanje preostalih dveh žrtev plazu na Zelenici, dijaka Dušana Beštra in učitelja Jožeta Povšeta – Kaj je povedal oskrbnik Globočnik
LJUBELJ, 13. januarja
Pod »betonskim« kložastim plazom je še vedno Dušan Bešter iz Spodje Dobrave pri Kropi, učitelja Jožeta Povšeta iz Kranja pa so našli. Vodiči, gorski reševalci z lavinskimi psi izmenično, kljub slabemu vremenu iščejo ponesrečenca.
Danes dopoldne so reševalci Tržiča, Jesenic, Kranja, skupaj z vojaki karavle, škofjeloške in kranjske garnizije z breztrzajnim topom ponovno z minami skušali sestreliti novozapadli sneg, ki na Zelenici že nekaj dni neumorno narašča. Z minami so sprožili nekaj snega. Toda točnih podatkov o tem, koliko so ga sestrelili, nam do časa, ko to poročamo, še ni uspelo dobiti. Takoj potem so se podali na prizorišče in začeli iskati preostala ponesrečenca. Toda pravočasno odkopati, dvema pa ni bilo pomoči.
nevarnost plazov na Zelenici še ni minila. Tako tudi za levi plaz pod zgornjo postajo. Ta plaz je namreč 1962. leta zasul patruljo. Reševalcem je uspelo tri vojake
Preiskovalni sodnik kranjskega okrožnega sodišča Alojz Marolt nam je danes povedal, da je preiskava v teku. Ta pa je delno otežkočena, ker do oskrbnika Globočnika in njegove žene, v Iskrini koči na Zelenici še niso prišli. Pot je vse bolj otežkočena, saj je iz dneva v dan več snega. Vsa preiskava pa bo z njihovimi izjavami zanesljivo vsestransko osvetli la tragedijo na Zelenici.
Nekaj ur po nesreči so pomoč ponudili pripadniki civilne zaščite, ki so na Ljubelj pripeljali agregat in reflektorje, s katerimi naj bi pomagali pri reševanju. Toda nemogoče vremenske razmere in nevarnost novih plazov so preprečevali, da bi uporabili agregat.
Včeraj so z akcijo, v kateri sodelujejo reševalci Gorenjske, miličniki, vojaki in lavinski psi iz Kranja, Jesenic, Kamnika in Ljubljane, prenehali po 17. uri.
Neuradno smo izvedeli od predstavnikov Kompasa, ki ima žičnico v upravljanju, da so skupino pravočasno obvestili in da žičnica v nemogočih vremenskih razmerah zaradi varnosti ne dela. To nam je drugi dan potrdil tudi inšpektor za žičnice. Sami delavci, domačini, pa so povedali, da so se morali v ponedeljek peš vrniti v dolino. Tako je pihalo, da je bila vsaka vožnja brezupna. Sploh pa Tržičane in vse, ki so videli, kakšno je vreme, čudi, kako so se mogli učitelji, ki Zelenico poznajo kot svoj žep, odločiti za sestop v dolino.
Med včerajšnjo reševalno akcijo smo se pogovarjali tu di z reševalci in drugimi, ki so prihiteli na pomoč na Zelenico.
Kranjski reševalec Franci Ekar je zmajal z glavo in dejal, da nikakor ne more razumeti, kako da so se smučarski učitelji odločili in tvegali pot v dolino, saj so najbolj strokovno podkovani.
Tone Kralj, reševalec iz Tržiča pa je dejal, da so Tržičani v soboto in nedeljo pod Storžičem organizirali tako imenovan »lavinski dan«. Strokovnega seminarja so se udeležili številni študentje visoke šole za telesno kulturo, planinci in drugi.
»Tu smo jih strokovno podkovali,« pravi Kralj. Pri tem je omenil, kako je pred 40 leti plaz pod Storžičem ubil devet domačinov, prav zaradi tega pa so potem v Tržiču ustanovili gorsko reševalno službo.
Delavec na žičnici, Franc Lukanc pa je povedal, da so v torek delali na srednji postaji, torej na »Vrtači«, do 14. ure, potem pa so prenehali z delom.
»Vreme je bilo že ves dan nemogoče, v takšnih pogojih pa žičnice nikjer po svetu ne vozijo,« je pripomnil Lukanc in tako demantiral navedbe Toneta Tišlerja, češ da so z vrhnje postaje žičnice še pred 14. uro klicali po telefonu.
Nevarnost plazov je še večja
LJUBLJANA, 13. jan.
V zadnjih 24 urah je v zahodni Sloveniji, ob močnem vetru snežilo. Danes ob 7. uri je znašala temperatura zraka na Vršiču -2 stopinji, višina novega snega 10 cm, višina skupne snežne odeje 213 cm. Na Kredarici je snežilo, temperatura -11 stopinj, višina novega snega 19 cm, skup na višina snežne odeje 390 cm. Na Komni je snežilo, temperatura -3, zapadlo je 40 cm novega snega. Skupna debelina snežne odeje znaša 230 cm. Na Predelu so iz megle naletavale posamezne snežinke, pri temperaturi -2. Novega snega je zapadlo 15 cm, višina skupne snežne odeje meri sedaj 90 cm.
Zaradi včerajšnjega močnega vetra so nastali veliki snežni zameti. S Predela poročajo, da so plazovi zasuli cesto pri Predel-Strmec in Predel-Rabelj (na Italijanski strani). S Kredarice in Komne opozarjajo na možnost proženja snežnih plazov suhega snega in menijo, da je nevarnost velika ter zaradi sneženja še narašča. Obiskovalce gora opozarjamo na splošno veliko nevarnost snežnih plazov.
METEOROLOSKI ZAVOD SRS
Več vodičev lavinskih psov, ki so se pogovarjali v skupini in smo jim prisluhnili, je poudarjalo, da naredijo osnovno napako vsi, ki plazove podcenjujejo. Domnevajo, da so napako naredili tudi tisti, ki so se odločili za pot v dolino. Povedali so nam, da imajo v lavinskem odseku 15 vodičev, ki vsako leto preverjajo sposobnost psov. Sicer pa je treba psa nekaj let uriti za to, da postane zanesljiv reševalni pes. Pes išče lahko po 20 minut, potem pa mora imeti nekaj časa odmora. Kaj več časa za razgovor ni bilo, kajti Mihol, Drago, Tine, Ramoš, Razinger in Horvat so s svojimi štirinožnimi prijatelji spet odhiteli v snežni metež.
Tudi dr. Andrej Robič, gorski reševalec iz Tržiča je zmajal z glavo in nam kazal fotografijo plazu z Begunjščice. »Trinajst let se že trudimo in načrtno skrbimo za preventivo. Še vselej smo pravilno in pravočasno odstrelili vse plazove. Sicer pa poglejte… Na tej sliki, čez katero je položena mreža, lahko točno vidite, kje moramo sprožiti plazove.«
O tem, kaj naj bi bil vzrok, da se je plaz sprožil, pa Andrej Robič ni mogel reči nič točnega. Pravi pa, da plaz lahko sproži že močnejši krik, grmenje med snežnim neurjem, lahko ga s smučko prereže smučar, težje verjetno pa je, da bi ga sprožil veter.
Vsekakor pa je možnost, da bi zgrmel plaz z Begunjščice, če se nabere več kot 20 cm snega. A to bi moral vedeti vsakdo, ki poučuje smučanje na Zelenici.
M. KUNŠIČ
Dan žalovanja v šolskem centru
V šolskem centru bo. do imeli jutri 14. januar ja dan žalosti. V menzi Iskre v Savski loki bo jutri ob 13. uri žalna seja delovne skupnosti centra, delegacij učencev, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij združenega podjetja Iskre in drugih. Z združenim podjetjem Iskra so se tudi dogovori li, da bodo družinam ponesrečenih nudili denarno pomoč, in sicer sorodni kom ponesrečenih učencev po 7.500 dinarjev, družinama ponesrečenih učiteljev pa po 15.000.
Pogrebi ponesrečenih bodo jutri 14. februarja. Ivana Stružnika bodo pokopali v Kranju ob 16. uri. Matjaža Kekca v Škofji Loki ob 15.30 uri in Emila Novaka v Naklem tudi ob 15.30 uri. Romana Kosca, ki so ga odkopali iz plazu kasneje, pa bodo pokopali v soboto 15. januarja ob 14.30 uri.
BRANKO SOSIČ
