Delo, 31. julij 1978
V organizaciji PD Lesnina v italijanskih gorah 36 planincev
LJUBLJANA — Planinsko društvo Lesnina je organiziralo od 22. do 26. t. m. vzpon na vrhove gorske skupine Monte Rosa. Udeležili so se ga tudi člani planinske sekcije Elektrotehna. Vzponov na vrhove Monte Rose se je udeležilo 36 ljubiteljev gora, ki jih je vodilo deset izkušenih vodnikov in alpinistov. Načeloval je Peter Janežič, pomagal: pa so Štefan Marenče. Franc Anžin, Gustelj Delavec, Stane Kofler, Jože Hočevar, Janez Duhovnik, Jure Senegačnik, Martin Goričar in Roman Robas iz alpinističnih odsekov planinskih društev Ljubljana Matica, Mojstrana in Šmarna gora.
Pristop v masiv Monte Rose je bil izbran na italijanski strani v naselju Alagna, ob koncu doline Sesia. Od tam pelje tristopenjska gondolska žičnica na višino 3.200 m. Od končne postaje pa ni več daleč preko ledenika Indren do planinskega doma Gnifetti, na višini 3.647 m. V naslednjih dveh dneh je bil ta planinski dom izhodišče za vzpone na posamezne vrhove. Vsi so se povzpeli nad 4.000 m. 23. in 24. julija so se posamezne naveze povzpele na Zumstein 4.563 m, Gnifetti 4.454 m. Lyskamm 4.527 m. Piramide Vincent 4.215 in k bivaku Balmenliorn 4.167 m pod Cino Nero.
Vremenske in snežne razmere so bile izredno ugodne. Tudi počutje vse skupine je bilo odlično. Višinske bolezni skorajda ni bilo, udeleženci so bili kondicijsko zelo dobro pripravljeni, saj je večina osvojila po tri vrhove. Možno bi bilo narediti še več vzponov, pa ni bilo več časa.
Lep uspeh te ture ni pripisovati samo izredno ugodnim vremenskim razmeram, temveč tudi kondicijskim pripravam, ki jih je organiziralo PD Lesnina pod vodstvom Jožeta Klobučarja in so se jih morali prijavljenci udeleževati. Pred vzponom na Monte Roso so udeleženci opravili štiri enodnevne planinske ture po brezpotju v naših gorah, razen pridobivanja spretnosti hoje po težkem terenu, snegu in ledu, je bil namen teh tur spoznati naše gore tudi z drugih zornih kotov, izven uhojenih planinskih steza. Tako so se udeleženci izleta na Monte Roso med pripravami povzpeli na Kukovo Špico, Pihavec, Malo Ponco in Dolkovo špico. Večina je bila tudi že na Grossglocknerju in Mont Blancu. Planinci, ki se udeležujejo organizirali tur, se obenem šolajo za obisk naših gora v vseh letnih časih, kjer je glavna sezona pozno poleti in zgodaj jeseni. Medtem pa pozimi in spomladi gore samevajo, čeprav je tedaj lepše, hoja z ustrezno opremo in zna njem je sicer napornejša, zato pa toliko bolj privlačna.
P. MUCK
