Čutim obvezo, da z Vami delim izkušnjo sobote, 3. oktobra 2026* – mojo in še kakšnih 15 planincev. Razlogi in posledice se mi zdijo preveč pomembne, da bi bile enostavno sprejete in s tem postale kot nekaj normalnega.
V Dom na Kredarici sva z vrha Triglava prišla že v temi okrog osmih in nisva bila zadnja. Ob naročilu (mlačnega) čaja, sem oskrbniku povedal, da nimava rezervacije in ga prosil, če ima mogoče prosti ležišči. Odgovor je bil, da ima vse polno in niti ene postelje ni prazne. Sprejel sem dejstvo, da bova spala na klopeh, kar je po oskrbnikovih besedah dovoljeno le v neogrevani ”Jedilnici 2”, zato sem prosil za kakšno odejo za se pokrit. Odgovor je bil, da nima nobene odeje, ker je vse poslal v dolino in naj se znajdem kakor vem in znam ali pa naj grem v dolino – v temi !! Nekaj planincev je to tudi storilo !! Upam, da so srečno prišli, ker dvomim, da je oskrbnik, ki jih je ‘napodil’, poklical v dolino in preveril ali so srečno prišli !! Če je pa slučajno morala posredovati GRS, mu pa naj pošljejo račun.
Eden ali dva tujca sta prespala v veži, ker je bila ‘Jedilnica 2’ polna in sta zjutraj vsa premražena padla na klopi in zaspala kot ubita.
Do tu je zame še vse normalno za planinsko kočo, ki je zasedena, vendar:
– Dom na Kredarici ima po podatkih rezervacij 304 ležišč.
– V planinski koči je bilo takrat okrog 60 do 80 planincev – točno število se enostavno preveri v sistemu rezervacij in plačil. Če drži, da je bila koča polna, je oskrbnik za razliko do polne zasedenosti plačila pospravil v svoj žep. Enostavno.
Na najino srečo je bil eden od sotrpinov pogost obiskovalec Kredarice in je razložil, da kadar je ta oskrbnik v domu, so vedno problemi in nikdar nima prostora. Da pa je v domu vedno zadosti prostora, kar bo sam preveril, ko gredo ljudje spat in kot ponavadi in se je spet izkazalo kot resnica.
Na skupnih ležiščih spodaj ni bilo nikogar, za se pokrit je bilo pa kakšne 2 kubika odej in ”kovtrov”, sobe pa z jogiji pokonci. Na skupnih ležiščih zgoraj sta spala le dva. Če sta imela rezervacijo, ne vem. Za sobe me pa niti ni zanimalo, ker v kočah ne iščem luksuz.
Bom pa izpostavil naslednje:
1. Planinske koče so bile postavljene kot zavetje za planince. Enako velja za Dom na Kredarici.
2. Dom na Kredarici ni v lasti oskrbnika in on ne odloča koga, kdaj in če, bo sprejel pod streho. Njegovo poslanstvo je KAKO ga bo sprejel in mu nudil zavetje. Ne pa koliko pirov bo prodal.
3. Vzrok, zakaj je lagal o zasedenosti koče, ni pomemben. Pomembno pa je in to zelo pomembno, da NI NUDIL ZAVETJA planincem, ki so ga prišli iskat v kočo. To pomeni, da ni opravil osnovne glavne funkcije in poslanstva oskrbnika. Tak človek ne sodi v planinsko kočo ampak v kakšno vaško beznico. Možu je bojda ime Aljoša, daljše lase ima spete v rep,…
4. Ne gre za nobeno osebno zamero temveč za osnovno razumevanje poslanstva in obstoja planinskih koč po celem planetu.
5. Pri praznih sobah in ležiščih ljudi pustiti na cedilu, je v popolnem nasprotju z oskrbnikovim osnovnim poslanstvom. Takšno početje, da ljudi po temi pošilja s Kredarice v dolino je pa kriminal.
Imam 72 let in me kakršnakoli lastna promocija ne zanima. Na podlagi izkušenj iz Andov, Tibeta, Nove Zelandije,… se zavedam, da nek sistem rezervacij pomaga pri upravljanju in ekonomiki koče, vse pustiti elektronskem bookingu, pa morda ni najbolj primerno za nas ta stare planince in druge, ki si poti sproti prilagajamo glede na počutje in vreme. Vsaj 30% kapacitet bi lahko ostalo za zamudnike.
Od malega sem član PZS, podpornik GRS, naročnik PV in ker mi ni vseeno, kakšen je postal odnos v gorah, sem tole moral dati iz sebe.
S spoštovanjem!
Franc Jerman
(naslov v uredništvu)
https://triglavskidom.si/ … leto 2026: odprto od 6. junija do 4. oktobra!
Morebiten odziv/pojasnilo PD Ljubljana-Matica/PZS bo objavljen(o) tu spodaj, …
