Tržiški vestnik, 1. marec 1956
Tržiško planinsko društvo je priredilo v četrtek, 2. 2. uspelo, predavanje o francoskih Alpah in Dolomitih. Predavatelj, naš znani alpinist, Ciril Debeljak, ki je eden kandidatov za našo himalajsko odpravo, je popoldne seznanjal mladino, zlasti dijaško z lepotami in problemi, ki se alpinistu odkrivajo v gorah, ki so dokaj drugačne od naših.
Zvečer je predavanje ponovili in ne baš številne – poslušalce popeljal v svet lepote in miru.
V začetku predavanja nas je ob lepih diapozitivih seznanil z nekaterimi najznačilnejšimi pogledi v naših domačih gorah, nato pa nas je popeljal v francosko naselje, Chamonix in od tam v višine, francoskih Alp, ki so jih obiskali v zadnjih dveh poletjih naši alpinisti. Med slovenskimi alpinisti, ki so se s trdim delom povzpeli preko granitnih skal in prostranih ledenikov v višine štiritisočakov, je bil tudi naš rojak, Tržičan Marijan Perko. Spoznali smo, da je plezanje v granitu zelo težavno in nudi plezalcu vse drugačne probleme kot plezanje v naših domačih gorah, ki so sicer tu in tam tudi dokaj zahtevne, vendar precej nižje in brez ledenikov.
Videli smo v prvem delu predavanja lepoto in plezanje v francoskih Alpah, po grebenih okoli Mt. Blanca, v drugem delu pa čudoviti svet v Dolomitih, kjer so naši plezalci, izvedli dokaj uspelih vzponov in dokazali, da ne le v našem državnem, ampak že kar v mednarodnem merilu dosegajo uspehe, ki jih opravičujejo, da se morejo postaviti ob stran najboljših.
Zdaj, ko naša odprava v Himalajo ni več neki daljni sen bodočnosti, saj ima v naših najboljših plezalcih že osnovo, ki ji utegne prinesti goro v uspeh. Škoda da, da so se Tržičani v tako majhnem številu odzvali vabilu planinskega društva in zamudili lepo priliko, da vsaj v mislih poromajo v lepi svet največjih evropskih višin, ki so nam jih približali in ponazarjali svet evropskih višin, ki so nam jih ponazarjali diapozitivi.
Poleg vsega je bilo predavanje tudi vzgojno. Spoznali smo, da so mora človek, ki se hoče boriti z goro in njenimi problemi, temeljito pripraviti na to delo, ki je nadvse resno in zahtevno. Pa tudi red, ki vlada po francoskih planinskih postojankah, kjer je ob devetih zvečer že popoln mir in kjer se točijo alkoholne pijače v minimalni meri, bi nam lahko bil v vzgled.
S. R.
