Dnevnik 27. januar 1998
V nedeljo se je na strmem pobočju grabna Jurjevec ponesrečil 53-letni Janez Petje
Usodni zdrs na rojstni dan
Nekatera gorska območja v zimskih razmerah niso primerna za manj izkušene planince
KAMNIŠKA BISTRICA, 27. – Janez Petje, 53, iz Polhovega Gradca 104, je odšel od doma ravno na rojstni dan, v nedeljo zjutraj ob 6. uri, in sporočil, da gre čez Gamsov skret na Skuto v Kamniške planine. Avtomobil je pustil pred domom v Kamniški Bistrici in se odpravil naprej. Ker ga ni bilo domov in ker naj bi prenehal jemati zdravila zaradi težav s srcem, je domače začelo skrbeti in sprožili so akcijo.
Ob 23.20 je obvestilo prispelo na policijo v Kamniku. Takoj se je začela akcija in kmalu po polnoči je skupina 6 reševalcev odšla proti Skuti. Petjeta so iskali okoli bivaka pod Skuto nad Koglom in na Štruci.
Nekako 20 višinskih metrov pod vrhom Štruce so reševalci našli sled stopinj, ki so se obrnile navzdol, saj se je Petje očitno odločil (iz neznanega vzroka), da ne gre na vrh te 2457 m visoke gore. Odšel je, sodeč po sledeh, v smeri Kogla in se nad njegovo steno odpravil naprej na zahod proti Malim Vratcem, v smeri bivaka pod Grintovcem.
Očitno je bil vešč planinarjenja, saj je moral prehod proti Kokrskem sedlu dobro poznati, ne pa tudi trenutnih razmer na tem območju.
Ko je prišel na višini okoli 1900 m do grabna Jurjevec, mu je iz neznanega vzroka zdrsnilo in je okoli 300 m drsel po strmem pobočju.
Reševalci so v izredno slabih razmerah (pršič in poledeneli sneg) vztrajali in ob 9.20 opazili sledi zdrsa v zgornjem delu grape Jurjevca. 300 m nižje pa tudi nekaj, kar bi lahko bil ponesrečeni. Še zlasti je sum potrjevala sled, ki bi zadnjih 100 m lahko bila tudi krvava.
Ob 9.25 je poletel vojaški helikopter z dvema reševalcema proti bivaku oziroma Jurjevcu in ob 9.40 priletel na kraj domnevne nesreče, kjer so ga že usmerjali reševalci.
Reševalca letalca, ki sta prišla do kraja, kjer naj bi ležal Petje, sta opazila, da je to res ponesrečeni. Ko sta se mu približala, na zunaj nista opazila večjih poškodb, razen da ima okrvavljeno glavo. Vešče oko izkušenih alpinistov in reševalcev Toneta Trobevška in Dušana Podbevška je opazilo, da na eni nogi nima dereze, pa tudi cepina nista opazila. Na nahrbtniku je imel pritrjene palice. Po sledeh v snegu sta sklepala, da se je zadnji del zdrsa ustavljal z golimi rokami. Pripravila sta ga za prenos v dolino, saj ponesrečeni ni kazal znakov življenja.
Vreme je bilo za reševanje na meji primernega, grozila pa je tudi megla. Tej nesreči so nedvomno botrovale trenutne razmere v gorah, kjer je sneg na kratkih razdaljah zelo različen, in morda samohodništvo.
Sicer pa opažamo, da so planinci, ki se v tem letnem času odpravljajo v gore, sicer primerno opremljeni, vendar opreme (derez, cepinov) ne znajo dobro uporabljati.
Območje, kjer se je zgodila ta nesreča, je takšno, da za manj izkušene v tem času ni primerno. V akciji, ki se je končala v dopoldanskih urah, je sodelovalo 12 reševalcev iz Kamnika ob pomoči helikopterja Slovenske vojske.
Besedilo in foto: SLAVC ŠETINA
