Železar, 10. maj 1984
Triglavsko pogorje je naše najobsežnejše območje za razvoj turnega smučanja. Celotna, z debelo snežno odejo prekrita pobočja vrhov, kotlin in globač, od bohinjskih hribov do Luknje in Tamarja, bi v zimskih in zlasti v lepih spomladanskih dnevih lahko sprejemala na tisoče smučarjev, da bi se naužili bogastva narave, čistega zraka, toplega sonca in smučarskih dobrot.
Medtem ko se celo v vodstvu Planinske zveze Slovenije često sliši, da množičnost med planinci že dosega tako razsežnost, ki presega zmogljivost našega gorstva, se premalo zavedamo časa dveh tretjin leta, ko zlasti Julijske Alpe samevajo. Razvoj turnega smučanja ima zato na razpolago ogromen prazen prostor, kjer bi se brez naložb lahko plodno razvila zdrava telesna kultura. Turno smučanje sedaj pri nas životari in še ni doseglo niti predvojne ravni. Glavni vzrok so zaprte planinske postojanke, brez katerih se visokogorsko smučanje ne more gojiti. Za razvoj turnega smučanja so poleg naravnih danosti potrebni tudi drugi pogoji, v prvi vrsti možnosti prenočevanja in organizirano spodbujanje skupnih pohodov in smukov. Sedanji skupinski izleti v zasnežene gore naj bi bili skromen začetek za stalne organizirane smučarske pohode in množične smuke.
Letošnje izredno ugodne snežne razmere, ko je še na začetku maja smučarske proge možno speljati do dolinskih ravnin, so za turno smučanje posebno primerne. V tem je bil tudi razlog, da je Planinsko društvo Ljubljana-matica sprejelo pobudo za organizacijo prvega množičnega smuka od lani, 17. septembra, odprtega, posodobljenega in povečanega Triglavskega doma na Kredarici do Krme. Ta izlet turnega smučanja je bil izveden v soboto, 5. maja, ko so se pohodniki iz Radovne vzpenjali na Kredarico in v nedeljo, 6. maja, ko so se na smučeh vračali v dolino in šele pred Gornjo Radovno sneli smuči.
Pri organiziranju prvega turnega smuka s Kredarice je bilo nekaj zmešnjave. Prvič zaradi zamenjave s triglavskim smukom, k i je že več let organiziran z izhodiščem s Staničevega doma in drugič zaradi upornega napovedovanja slabega vremena že od konca aprila, ki naj bi zajelo zahodne kraje in s tem Julijske Alpe. Vremenskim prognozerjem se je v soboto končno grožnja, na škodo pohodnikov na Kredarico, le uresničila. Hitro poslabšanje vremena je mnoge odvrnilo že doma, nekatere med potjo, mnogo pa je bilo tudi takih, ki so prišli že na pol poti in so se iz Zgornje Krme ali nižje vračali v dolino. Naslednji dan, v nedeljo, 6. maja, ko so se prebudili v jasnem pomladanskem jutru so svoj »umik« verjetno obžalovali. Žal pa je lahko bilo tudi vsem, ki bi lahko šli, pa so ostali doma, saj priložnost zamujena, ne vrne se nobena.
Prvi organizirani turni smuk s Kredarice v Krmo je bil dodatno pomemben. V petek, 4. maja, ob 15. uri in pet minut so požrtvovalni mojstranški planinci, alpinisti in gorski reševalci tovarišu Titu v čast in spomin na vrhu Triglava izobesili državno zastavo. Isti gorniki so z zastavicami od Radovne mimo lovske koče v Zgornji Krmi do Kredarice markirali smer pohoda in smučarskega povratka. V nedeljo so zopet skrbeli za varnost udeležencev turnega smuka v Krmo. Vsi ti, ki stalno opravljajo humano, nevarno in naporno gorsko reševalno nalogo z edinim nadomestilom izgubljenega zaslužka, so vredni, da jih imenujemo. To so: Janez Brojan, Janko Ažman, Jernej Brežan. Stane Kofler, Martin Čufar, Rajko Lotrič, Jože Martinjak, Borut Miklič, Dušan Polajnar, Miha Smolej, Franci Teraž, Mirko Teraž in Branko Pečar. Ti junaki visokih gorskih sten in previsov bodo pomembno vlogo igrali tudi pri prenosu mladinske štafetne palice z vrha Triglava 11. maja in pri triglavskem smuku 20. maja. Njihova prisotnost pomeni preprečevanje nesreč.
Prvi turni smuk s Kredarice je za nami. Vsi, zlasti tisti, ki so pred smučanjem v dolino zjutraj obiskali vrh Triglava, so se več kot zadovoljni vračali na domove. Kljub temu, da jim je v soboto pri vzponu ponagajal dež, so v nedeljo doživeli največ, kar gorski svet v tem času lahko da. Le okrog 50 jih je letos uživalo na tem turnem smuku. Enkratna objava v »Delu « ni mogla seznaniti vseh zainteresiranih, PD Ljubljana-matica pa tudi ni opravila vsega, kar bi kot organizator morala. Nekaj je opravil tudi strah pred plazovi. Res da so v soboto z Draških vrhov in Tošca igrali svojo mogočno melodijo, vendar je smer, po kateri je potekal turni smuk, že tolikokrat preskušena, da se jih ni potrebno bati.
Triglavski dom je vzor med visokogorskimi postojankami, saj v njem vsak gornik tudi sredi zime dobi ugodno zavetišče. Meteorolog Janko Rakar je gospodar doma in skupaj s sodelavci Frenkom in bratoma Gartnerjema izven glavne sezone skrbi, da so vsi obiskovalci Triglava primerno postreženi. Sodoben Triglavski dom, zgrajen s prostovoljnimi prispevki, s tem, da skozi vse leto gosti svoje obiskovalce, plodno vrača vložena sredstva Postojanka na Kredarici že spodbuja gorništvo v vseh letnih časih in pospešuje turno smučanje, slediti ji bodo morale tudi druge. Organiziranje turnih smukov in smučarskih pohodov že pomeni delež pri razvijanju turnega smučanja, zalo jih Je potrebno pomnožiti.
Gregor Klančnik
