Slovenske novice, 07. junij 2023
PRVA OVADBA V SLOVENIJI
Preiskava o vzrokih za skorajšnjo tragedijo na Mali Mojstrovki pri koncu. Za neodgovorno vodenje v hribe se piše prva ovadba doslej v Sloveniji.
Slaba dva meseca potem, ko je na velikonočno nedeljo ogromna snežna opast zgrmela nad sedem pohodnikov, ki so se v novozapadlem snegu vzpenjali po alpinistični smeri Zupančičeva grapa v Mali Mojstrovki, smo v pričakovanju konca policijske preiskave, ki bo pokazala, kdo bo prevzel odgovornost za skorajšnjo tragedijo. Kot je znano, je Športno društvo Jeti organiziralo plačljivo zimsko turo v neprimernih vremenskih in plazovnih razmerah, in to na črno, brez licence za vodenje po zahtevnem terenu. Takšno turo bi po veljavni zakonodaji lahko vodili le poklicni gorski vodniki Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS) z mednarodno licenco IFMGA. Ne organizator in ne vodja ture nista na seznamu gorskih vodnikov.
Zelo zahtevna preiskava
S Policijske uprave (PU) Nova Gorica so nam sporočili, da preiskava o vzrokih in o odgovornih za skorajšnjo tragedijo še ni končana. »Obsežna in zahtevna preiskava vseh okoliščin dogodka na območju Male Mojstrovke se nadaljuje in ni zaključena. Policija še vedno zbira tudi obvestila drugih pristojnih strokovnih služb, ki nam bodo služila pri razjasnitvi vseh okoliščin dogodka, prav tako bo policija dodatna obvestila zbrala od vseh poškodovancev. O vseh zbranih ugotovitvah sproti seznanjamo pristojno Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici,« je za Slovenske novice sporočil predstavnik za odnose z javnostmi Dean Božnik.A po naših podatkih naj bi policija s prstom le pokazala na odgovornost organizatorja ture.
Še pred končano policijsko preiskavo je povsem jasno, da je bila nesreča posledica napačne odločitve organizatorja, da kljub neugodnim vremenskim razmeram izvede plačljivo turo in s tem v nevarnost povede za takšno zahtevno turo premalo izkušene pohodnike. Da so bile vremenske razmere povsem neprimerne, je na novinarski konferenci takoj po zahtevni intervenciji potrdil podpredsednik GRZS Klemen Belhar: »V tem primeru je bila narejena slaba presoja razmer. Te so bile zelo zahtevne. V tem času je treba odgovorno hoditi v gore in dobro premisliti o turi. Vreme za obisk gora gotovo ni bilo primerno in bi bilo bolje ostati doma.«
Izjemno težko reševanje
Neposredno po nesreči se je razvedelo, da se sedmerica sploh ni vzpenjala varno, saj niso uporabljali alpinistične tehnike, torej niso plezali v navezah oziroma jih niso varovali, kot bi jih morali gorski vodniki z licenco. »To reševanje je bilo res noro zahtevno. Toliko ponesrečenih, toliko reševalcev, helikopterjev, rešilcev, skratka ena velika pi…, slabo vreme, že prej je zapadlo 20 centimetrov snega, med našim reševanjem pa spet novih 10. Kateri bedak gre v takšnih razmerah v hribe in kdo v takšnem popelje celo skupino ljudi, ki sami nimajo izkušenj in mu zaupajo? Ti pohodniki so bili brez alpinističnih izkušenj in morali bi biti najmanj na vrvi oziroma tam sploh ne bi smeli biti,« smo neuradno izvedeli od enega od gorskih reševalcev, ki sicer posameznih podrobnosti uradno ne komentirajo.
Po skorajšnji tragediji so se pojavile tudi govorice, da je šlo pri tem za pravi čudež na Mali Mojstrovki, to pa potrjujejo tudi besede gorskega reševalca Gorske reševalne službe (GRS) Kranjska Gora, sicer vodje intervencije Aleša Robiča, ki je ob koncu tistega tudi za gorske reševalce izjemno težkega dneva olajšano dejal, da je imela sedmerica res velikansko srečo, da jih ni zasulo, saj bi v tem primeru verjetno morali govoriti o smrtnih žrtvah.
Slabo vreme V zahtevni intervenciji je sodelovalo kar 53 gorskih reševalcev iz sedmih društev gorske reševalne službe, pomagali so jim helikopterji Slovenske vojske in policije ter reševalna vozila enot Nujne medicinske pomoči. Zaradi sneženja in megle helikopterji sprva niso mogli poleteti, zato so morali gorski reševalci ponesrečence s tehniko štafetnega spusta po vrvi in na roke prenesti 300 višinskih metrov nižje do roba megle.
Če se bo nesreča na Mojstrovki vendarle končala s kazensko ovadbo, bo to prvi primer v zgodovini samostojne Slovenije, ko bo moral organizator ture prevzeti kazensko odgovornost za neodgovorno vodenje skupine. Kot so nam že neposredno po dogodku povedali na Planinski zvezi Slovenije (PZS), je nesreč na vodenih izletih relativno malo, v večini primerov gre za manjše poškodbe, ki so sestavni del planinstva in se dogodijo na planinski poti. »Zadnja huda nesreča, ki pa je zaradi groznih posledic še danes opomin, je bila leta 1988 na Košutnikov turn in je dobila sodni epilog. V njej so umrli trije vodeni, dva pa sta bila huje poškodovana,« so nam povedali.
Niti vodja ZGVS Peter Jeromel se ne spominja primera, da bi v zadnjih treh desetletjih prišlo do kazenske ovadbe pri komercialnem vodenju skupine ali posameznika v gore. Povedal nam je, da pred uradnim koncem preiskave nesreče ne more komentirati, da pa si na ZGVS seveda želijo, da bi se razjasnile okoliščine dogajanja in da bi se v prihodnosti nadzor nad izvajanjem vodniških tur povečal. »Predvsem pa si želimo, da bi se vsi, ki imamo v Sloveniji licence za vodenje, poleg nas, gorskih vodnikov z mednarodno licenco IFMGA, tudi vodniki UIMLA in planinski vodniki PZS, držali svojih pristojnosti, kompetenc in standardov in zagotovo do takšnih dogodkov ne bi prihajalo,« je dejal.
Tina Horvat
