Slovenske novice, 29. junij 2023
NESREČE V HRIBIH
Izračunali smo, koliko nas slovenske davkoplačevalce stane reševanje tujih gorskih turistov.
Foto: GRZS
V lanskem, po obisku gora in številu nesreč, rekordnem letu, se je prvič v zgodovini zgodilo, da je bilo v nesrečah v gorah udeleženih več tujih državljanov kot slovenskih. Kot so sporočili z Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), so bili v kar 371 intervencijah od 667 udeleženi tujci, kar pomeni dobrih 55 odstotkov.
Še gorski reševalci, ki nesreč praviloma ne komentirajo, ampak vsem enako pomagajo, so zadnja leta vedno bolj zgroženi nad nenavadnim in celo absurdnim obnašanjem tujih turistov v naših gorah. Zaradi izjemno hitrega povečevanja stroškov, ki jih ima Slovenija z reševanjem tujcev, se je začelo razmišljati, da bi intervencije tujcem začeli zaračunavati.
Neizkušeni turisti v gore v sandalih
Izjemen porast turistov je najverjetneje posledica vseh mogočih izborov na raznih popotniških spletnih medijih in blogih. Na primer, popotniški vodnik Lonely Planet je leta 2022 Slovenijo razglasil za eno od petih najboljših turističnih držav, National Geographic jo umešča med 25 najbolj navdihujočih globalnih destinacij v kategoriji narava. »Ti podatki so odlična reklama za našo lepo državo, vendar to pomeni tudi več obiskovalcev v naših gorah in s tem posledično tudi več nesreč,« so predstavniki GRZS povedali na novinarski konferenci ob začetku poletne sezone. Kot je že znano, gre v večini primerov za neizkušene turiste, ki se med počitnicami v Sloveniji mimogrede navdušijo nad našimi gorami in se podajo na turo v neprimerni in pomanjkljivi opremi ter neustrezno pripravljeni, predvsem pa niti ne poznajo terena in sploh ne vedo, v kaj se podajajo. Vsak slovenski gornik je že navajen na prizore, ko v zgodnjem popoldnevu, ko se sam že vrača s ture, sreča zariple in že po nekaj korakih močno zdelane turiste, ki se šele odpravljajo na pot, mnogokrat naravnost v popoldansko nevihto, praviloma v mestni obutvi in opravi, v sandalih in brez nahrbtnikov. Tudi gospodične z mestnimi torbicami so bile že opažene.
Pretiravanje pri opisu poškodb
V nekaj preteklih poletnih sezonah smo dokaj redno poročali o neprijetnih doživetjih s tujci, ki so jih izkusili gorski reševalci. Tako sta leta 2021 Belgijca sledila cestni navigaciji in zašla v smrtno nevaren prepaden teren, ko so gorski reševalci prišli do njiju, pa so zgroženi ugotovili, da se je eden od njiju v gore odpravil celo z berglami. Le malo po tem dogodku nam je zdravnik letalec in gorski reševalec Gorske reševalne službe (GRS) Kranjska Gora Peter Najdenov, dr. med., povedal za intervencijo, ki ga je šokirala: prek klicnega centra 112 se mu je namreč oglasil Romun in mu v polomljeni angleščini povedal, da potrebuje prevoz v dolino. Ko ga je zdravnik spraševal, kakšne so njegove poškodbe, se je izkazalo, da je domnevni ponesrečenec popolnoma zdrav, le da se je uračunal v času in da ima naslednje jutro letalo z Brnika. Da ga ne bi zamudil, je poklical gorske reševalce. »Že okoli 25 let sem gorski reševalec in v tem času sem doživel že mnogo neumnosti. A kaj tako norega pa še ne. Gorske reševalce je poklical, kot da bi bili taksi služba,« nam je zgrožen dejal Najdenov, ki je klic prekinil, ko mu je Romun začel groziti, da se bo sam poškodoval in da bodo zato krivi gorski reševalci.
Podobnih primerov, ko tujci poskušajo izsiliti prevoz v dolino, je vedno več. Ko gorski turisti ugotovijo, da so preutrujeni za vzpon, preprosto pokličejo na pomoč in pri tem močno pretiravajo pri opisu poškodb. Po telefonu rečejo, da so onemogli, ko nato gorski reševalci pridejo do njih, opazijo, da sploh ni tako hudo.
Tujci naj intervencije plačajo!
A če so gorski reševalci ves čas poudarjali, da so prostovoljci in da svoje poslanstvo opravljajo brezplačno, so tudi iz njihovih vrst v zadnjem času prišla opozorila, da je temu treba narediti konec in da bi bil morda edini način, da bi se zaustavilo naraščajoče število nesreč v gorah, uvedba plačljivega reševanja tujcev, medtem ko bi za slovenske državljane ostalo brezplačno.
V večini evropskih držav imajo namreč urejeno plačljivo reševanje oziroma stroške povrne zavarovalnica. Nobenega slovenskega državljana ne rešujejo brezplačno. V Švici, na primer, ne moreš niti v helikopter, dokler ne podpišeš, da boš plačal oziroma da si zavarovan. Slovenski državljani se moramo pred odhodom v tujino prav vsi zavarovati oziroma sprejeti tveganje, da bomo morali sicer sami poravnati stroške reševanja v tujini. Zakaj torej bi državljani Slovenije finančno podpirali neizkušene tujce? Na GRZS smo povprašali, kakšno je njihovo stališče o tem, da bi glede na izjemno povečano število tujcev zanje uvedli plačljivo gorsko reševanje. »Skladno z več kot stoletno tradicijo in nedavno potrjeno strategijo GRZS gorski reševalci smo in bomo reševali prostovoljno. Se pa strinjamo, da bo morala država poiskati finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij, ki v zadnjem času tudi zaradi povečanega števila reševanja tujcev hitro naraščajo,« so nam odgovorili.
Gorski reševalci pripravljeni Na GRZS so povedali, da so ob začetku glavne sezone, ki bo zanje zagotovo zelo zahtevna, kot vsako leto, dobro pripravljeni, da v vsakem trenutku priskočijo na pomoč vsakomur, ki jo bo potreboval. “Izvedli smo vsa načrtovana usposabljanja, GRS društva po celotni Sloveniji so že začela z vsakoletnim dežurstvom na območju celotne države. Prav tako je od 1. junija 2023 na letališču Brnik dežurna ekipa GRZS v sestavi gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, posadka helikopterja ter policist Gorske enote Policije. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času poletnega dežurstva pa se izvajanje helikopterskega reševanja enakomerno porazdeli med oba državna helikopterska prevoznika,” sporočajo z GRZS
Koliko stane gorsko reševanje?
In kolikšni so stroški za vedno bolj pogoste intervencije gorskih reševalcev? Koliko slovenske davkoplačevalce stane reševanje tujcev? Naredili smo približni izračun, in sicer na podlagi števila vseh intervencij v lanskem letu in povprečnega stroška za posamezno intervencijo, ki so nam ga posredovali z GRZS. Dodali smo še stroške helikopterskega reševanja, ki ga za gorsko reševanje opravljata oba državna prevoznika, to sta vojska in policija. Nismo pa upoštevali še mnogih drugih stroškov, na primer za opremo in za usposabljanja gorskih reševalcev.
Na GRZS so nam pojasnili, da ena intervencija v povprečju stane okoli 500 evrov, odvisno od zahtevnosti in dolžine intervencije. Ta cena vsebuje povrnitev potnih stroškov in nadomestil osebnega dohodka gorskim reševalcem, ki gredo na intervencijo v službenem času. Pojasnili so nam, da gorski reševalci slednjega ne uveljavljajo veliko, saj se večina intervencij zgodi ob koncu tedna, ko niso v službah, ali med dopusti. Ob 667 intervencijah v lanskem letu so torej potni stroški in nadomestila za osebni dohodek za gorske reševalce znašali 333.500 evrov. Ob 55 odstotkih intervencij, v katerih so udeleženi tujci, je bilo od tega zanje porabljenih 185.500 evrov!
Reševalci državi prihranijo četrt milijona
Na Generalni policijski upravi so nam povedali, da so v letu 2022 s policijskim helikopterjem sodelovali pri 107 intervencijah, skupni čas naleta za reševanje je bilo 132 ur. Ob ceni 3106 evrov za uro leta (brez DDV) policijskega helikopterja AW169 s posadko in vitlo so torej za reševanje porabili 409.992 evrov, od tega je šlo 225.496 evrov za tujce.
Z ministrstva za obrambo so nam sporočili, da so v lanskem letu helikopterji SV sodelovali pri 145 reševanjih v gorah, pri tem so naleteli 166 ur in prepeljali 176 ljudi. Ob ceni 2630 evrov (brez DDV) za uro letenja s helikopterjem bell 412 so porabili 436.580 evrov oziroma 240.119 evrov za tujce.
Če zdaj vse seštejemo, dobimo osnovne in minimalne stroške za reševalne intervencije. Naš izračun kaže, da so minimalni stroški za vse reševalne intervencije skupaj v lanskem letu nanesli več kot milijon – natančneje 1,180.072 evrov. Za reševanje tujcev se je porabilo 651.115 evrov. Največkrat so v gorah reševali Nemce (73 intervencij), Francoze (35) in Nizozemce (27), sledijo Češka (23), Poljska (22), Madžarska (17), Belgija (16), Velika Britanija (14) in drugi. Reševali so tudi turiste iz Avstralije in Oceanije ter Latinske Amerike.
651.115 evrov se je lani porabilo za reševanje tujcev.
Pri tem država prihrani ogromen strošek, in to na račun prostovoljnih gorskih reševalcev. Lani jih je v vseh 667 intervencijah sodelovalo kar 5746. Če bi povprečna intervencija trajala tri ure in bi bili plačani po povprečni urni postavki zaposlenih v Sloveniji, ki znaša 16 evrov, bi za njihovo plačilo porabili več kot četrt milijona – 275.808 evrov. Pri tem slovenski gorski reševalci za tujce oddelajo za 151.694 evrov brezplačnih delovnih ur!
Tina Horvat
