(1928 – 2023)
Življenjska smer v raztežajih
Prvi raztežaj – otroštvo in dimnikarska obrt
4. decembra 1928 se je v Oseku pri Sveti Trojici rodil Dušan Kukovec. Njegovo otroštvo je bilo skromno, prežeto z delom in preizkušnjami, ki so ga utrdile kot skalo. Dimnikarska obrt, ki jo je kasneje opravljal vse življenje, je bila kot prvi raztežaj: trden, nujen, brez romantike, a zanesljiv. Naučil se je, da se človek mora dvigniti iz dima vsakdanjosti, če hoče videti nebo.
Drugi raztežaj – prvi koraki v gorah
Pri osemnajstih ga je v hribe povabil urar Dušan Pelcl. To je bil trenutek, ko je Kukovec stopil v svojo pravo smer. Ojstrica, Brana, Planjava – to so bile njegove prve stene, kjer je spoznal, da ga vleče navzgor. A že zgodaj je okusil tragedijo: plaz je pred njegovimi očmi pokopal prijatelja Iva Reye. V spomin nanj je nastala smer Zmaj. Ta raztežaj je bil poln bolečine, a tudi odločnosti, da se ne ustavi.
Tretji raztežaj – graditelj smeri in ustanovitelj
Šestdeseta leta so bila čas ustvarjanja. Leta 1966 je s prijatelji ustanovil Šaleški alpinistični odsek, kljub nasprotovanju planinskih društev. V Križevniku je odkril steno, ki je postala njegovo platno. Nanizal je sedem prvenstvenih smeri – vsaka kot poteza v veliki freski. Ta raztežaj je bil ustvarjalen, poln energije, kot bi v skalo vklesal svojo identiteto.
Četrti raztežaj – odprave v svet
Od Kavkaza do Norveške, od Pamira do Eigerja. Leta 1969 je skupaj z Janezom Resnikom opravil 69. ponovitev Heckmairjeve smeri v severni steni Eigerja – mejnik, ki je slovenski alpinizem postavil na svetovni zemljevid. Vsaka odprava je bila kot nov raztežaj: dolga, zahtevna, polna negotovosti, a vedno z vrhom, ki je prinesel novo zgodbo.
Peti raztežaj – reševalec in učitelj
Od leta 1964 je bil član GRS Celje, kasneje častni član. Bil je prvi Slovenec z izpitom za helikoptersko reševanje. Ta raztežaj je bil drugačen: ne več iskanje lastnih vrhov, temveč pomoč drugim, ki so obtičali v steni življenja. Bil je kot varovalo, ki drži, ko drugi zdrsnejo.
Šesti raztežaj – priznanja in osebne preizkušnje
Zlati znak PZS, srebrni orden dela SFRJ – priznanja so bila kot klini, zabiti v steno, ki potrjujejo, da je pot bila vredna. A osebno življenje je bilo polno razpok: štiri žene, ki so ga zapustile, ker je bil ves čas v gorah, pet otrok, vnuki in pravnuki. Ta raztežaj je bil težak, poln kompromisov, a vseeno del celote.
(2004)
Sedmi raztežaj – zapuščina
V zadnjih letih je Kukovec postal legenda. Njegove smeri so ostale v skali, njegove zgodbe v spominu skupnosti. »Alpinizem je kovačnica osebnosti,« je dejal – in prav v tem je bil njegov nauk. Sedmi raztežaj je bil zaključek smeri: pogled z vrha, kjer se vidi, da je pot bila dolga, zahtevna, a veličastna.
Življenje Dušana Kukovca, ki je umrl 28. junija 2023 je bilo kot velika smer: vsak raztežaj je prinesel nove izzive, nove bolečine, nove zmage. Od dimnikarskega dima do vrhov Pamirja, od tragedij do legend. Njegova smer se je končala, a linija ostaja – vklesana v skalo in v spomin.
Vsak raztežaj je bil del iste poti – poti človeka, ki je verjel, da se resnica skriva v gorah.
