Malo bolj odkrito o projektu MirNa, ki zajema 361 hektarjev alpskih območij Natura 2000: Karavanke, Grintovce, Jelovico in Breginjski Stol
Na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor so 15. septembra 2026 objavili:
MirNa: 3 milijone evrov za izboljšanje stanja vrst in habitatov v alpskih območjih Natura 2000
15. 9. 2026
Projekt MirNa bo do konca leta 2029 s pomočjo evropskih sredstev izboljšal ali obnovil 361 hektarjev habitatov v Karavankah, Grintovcih, na Jelovici in Breginjskem stolu ter prispeval k boljšim življenjskim pogojem ogroženih in zavarovanih vrst.
Ministrstvo za okolje in prostor je prejelo odločitev o podpori projektu »Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v alpskih območjih Natura 2000 – MirNa«. Projektu je namenjenih 3,02 milijona evrov, od tega 1,22 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 1,8 milijona evrov nacionalnega prispevka.
Projekt MirNa bo potekal do konca leta 2029 in je namenjen izvedbi ciljno usmerjenih naravovarstvenih ukrepov na alpskih območjih Natura 2000. Ukrepi izhajajo iz Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (PUN 2023–2028).
Z izvedbo ukrepov bodo izboljšani življenjski pogoji izbranih vrst, med njimi divjega petelina, gozdnega jereba, triprstega detla, navadnega koščaka in repaljščice. Projekt bo prispeval tudi k ohranjanju in obnovi njihovih habitatov, med katerimi so barjanski gozdovi, gorski ekstenzivno gojeni travniki, obrečna vrbovja ter jelševja in jesenovja.
Na skupno 361 hektarjih bodo izvedeni ukrepi za izboljšanje oziroma obnovo habitatov. Morebitne prilagoditve rabe prostora, dostopnosti in obiskovanja bodo oblikovane ciljno, na podlagi strokovnih ugotovitev ter v sodelovanju z lastniki, lokalnimi skupnostmi, upravljavci in drugimi uporabniki prostora. Ukrepi bodo časovno in prostorsko omejeni na obseg, ki je nujen za doseganje naravovarstvenih ciljev, ob upoštevanju razvojnih potreb lokalnega okolja.
Projekt bodo izvajali Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Planinsko društvo Radovljica.
Ker v uredništvu gore-ljudje.net kar nekako nismo zadovoljni (nikakor nismo le začudeni nad zneskom, saj si navaden državljan res težko predstavlja, v kakšen žakelj gredo njegovi prispevki, da se potem lahko tako stresa iz njega) s povsem nekritičnim načinom kopiranja, ki ga gojijo od države in občin (pre)plačani mediji, smo naslovili na MOP nekaj splošnih vprašanj za začetek izvajanja projekta MirNa, ki bo do leta 2029 s proračunom 3 milijone evrov posegal v 361 hektarjev alpskih območij Natura 2000: Karavanke, Grintovce, Jelovico in Breginjski Stol. Ker projekt predvideva (le) ciljno (in ne splošno) usmerjene naravovarstvene ukrepe, ki lahko vplivajo (le) na dostopnost (določenega dela), rabo prostora in obiskovanje gora, smo jih prosimo za jasne, konkretne in javno dostopne odgovore ter pojasnila, zakaj je vedno potrebno dopustiti, da se v naravnem okolju (načrtno? za primer bi npr. uporabili Veliko planino, kjer je ob novogradnji sedežnice pred tremi leti povsem nekontrolirano nastalo gosto omrežje cest), naredijo problemi in se potem te z velikimi količinami denarja »rešujejo! Minuli teden so cel teden vozili težki tovornjaki gramoz na te ceste.« Na MOP, so vprašanja prenaslovili na nosilca projekta: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
V nadaljevanju je nekaj odgovorov PR službe Zavoda RS za varstvo narave…
Vse prevečkrat tudi mi opažamo stanje, kot ga opisujete. Ob izvajanju posegov se pogostokrat »izkoristi prisotnost mehanizacije« na tistem območju, poseže in »uredi« tudi bližnje površine ali zgradi/razširi nova cesta, dostop….. Zavod RS za varstvo narave sicer nima pristojnosti ukrepanja, ker pa smo na terenu prisotni ob opažanjih preseganja dovoljenih posegov redno prijavljamo inšpektoratu, pristojnemu za naravo. Pri tem imamo tako primere dobre prakse, kot je sanacija območja Vitranc, v drugih primerih pa se ne izide ugodno za ohranjanje narave. Poudarjamo pa, da tudi sanacija v gorskem svetu ne more povsem povrniti stanja v prvotno pred posegom, zato naj bodo posegi izvedeni čim bolj skladno z dovoljenji.
O zapiranju območij in omejitvah dostopa
V projektu bo vzpostavljenih skupaj 22 mirnih območij v Kamniško- Savinjskih Alpah, Karavankah in na Jelovici. Vsa območja so pomembni habitati vrst, ki jih je treba varovati v okviru omrežja Natura 2000. Območja so okvirno določena, povsem natančno pa bodo tekom izvajanja projekta predstavljena in omogočena bo vključitev deležnikov in zainteresirane javnosti.
Eden od ciljev projekta je grafični prikaz mirnih območij na spletnih aplikacijah ter na treh vstopnih lokacijah (tudi te niso vnaprej določene) v gore v obliki prikaza na tabli.
Prav tako pa bo morebitno omejevanje dejavnosti na mirnih območjih določeno in dogovorjeno tekom projekta, vsekakor pa je eden od ciljev projekta seznanitev obiskovalcev katerih območij naj se izogibajo (prostorsko ali časovno) oziroma prilagodijo vrsto ali način obiska. Te omejitve bodo prilagojene prostoživečim redkim vrstam, zaradi katerih bo mirno območje določeno in niso predvidene vnaprej.
O naravovarstvenih posegih
Lokalne skupnosti in lastniki so bili ključeni že v pripravo projekta, sodelovanje z njimi se bo, enako kot v vseh projektih, ki jih izvajamo, tekom projekta izvajalo participativno. V ta namen so predvidene številne komunikacijske aktivnosti, namenjene vključevanju deležnikov in zainteresirane javnosti. Torej seznanjali in vključevali bomo deležnike in projekt izvajali tudi z njihovimi pobudami za rešitve.
Projekt pa ne bo negativno vplival na lokalni turizem, temveč prispeval k trajnostni rabi narave, kar je eden od ciljev slovenskega turizma.
O transparentnosti financiranja
Podrobna finančna struktura projekta je sestavni del projektne oziroma investicijske dokumentacije in predstavlja podlago za odobritev ter spremljanje izvajanja projekta. Ključne informacije o vrednosti projekta, virih financiranja, upravičencih, obdobju izvajanja, ciljih in rezultatih projekta bodo javno objavljene skladno s pravili evropske kohezijske politike. Podroben finančni načrt pa je tako kot pri ostalih projektih zavezan pravilom varovanja osebnih podatkov ter postopkov javnega naročanja. Ključno vlogo pri zagotavljanju pravilnosti in učinkovitosti izvajanja kohezijske politike, nadzoru nad izvedbo projektov in preverjanju pravilnosti porabe sredstev ima kot posredniško telo, Ministrstvo za okolje in prostor.
Informacije o napredku in rezultatih bodo javnosti dostopne prek komunikacijskih kanalov projekta in sodelujočih institucij. Prav tako pa ima projekt sam že določene kazalnike uspešnosti, ki morajo biti ob koncu izvajanja projekta izpolnjeni. Rezultati izvedenih ukrepov se bodo vrednotili glede na izhodiščno stanje ter na podlagi za posamezne vrste ustreznih metod spremljanja, ključne dosežene rezultate in kazalnike pa bodo projektni partnerji predstavili javnosti.
O merjenju uspešnosti
Projekt sam ima že določene kazalnike uspešnosti – (npr. površine obnovljenih pašnikov oziroma rastišč rastlinskih vrst, površine mirnih območij, očiščene površine brez invazivnih tujerodnihh vrst,…), ki morajo biti ob koncu izvajanja projekta izpolnjeni. Kazalniki uspešnosti so že del projektne dokumentacije, ključni doseženi rezultati in kazalniki pa bodo predstavljeni tudi javnosti, kot že omenjeno.
Rezultati izvedenih ukrepov se bodo vrednotili glede na izhodiščno stanje ter na podlagi za posamezne vrste ustreznih metod spremljanja in bodo kot omenjeno predstavljeni javnosti, medtem ko bodo tekom projekta tako lastniki kot lokalne skupnosti, strokovne službe….vključene v sam projekt.
O pravnem režimu in prihodnjih omejitvah
Natura 2000 območja so določena na nivoju države in v projektu ne bo sprememb ali predloga sprememb statusa ali režima varovanja območij. Je pa, kot že omenjeno zgoraj, v projektu načrtovana vzpostavitev mirnih območij, za katere bodo pravila obiskovanja predlagana in nato usklajena v času izvajanja projekta. Za mirna območja niso predvidene obvezne prijave za obiskovanje, druge morebitne omejitve pa bodo dogovorjene tekom projekta.
V primeru slabšanja stanja posamezne varovane vrste na konkretnem območju zakonodaja že sedaj predvideva omogoča ustrezne ukrepe. Hkrati pa se lokalni prebivalci, lastniki zemljišč in turistični delavci strukture na teh območjih zavedajo, da mora biti obisk narave urejen, po potrebi pa ga je treba tudi usmerjati. V času prijave projekta so pomemben glas dobili tako lastniki zemljišč, lokalne skupnosti kot obiskovalci narave in prav vsi imajo željo po urejenem načinu obiskovanja narave. Poudarili so da ni dovolj ali več primerna le prosta dostopnost in prav ta projekt je bil med deležniki že v času priprave prijave dobro sprejet in zaželen.
