Slovenske novice, 28. julij 2000
V sredo je skala v Triglavski steni ubila 18-letno Nemko Heleno Hauenbreder, včeraj je kamenje s stene pahnilo 15 metrov globoko zagrebškega alpinista, 32-letnega Ivico Jozinga, ki je hudo ranjen – Nepogrešljivi helikopterski prevozi – Je trener poslal tekače predaleč?
Mojstrana, Bovec, 27. julija
Nekaj desetkilogramski kamen, ki je v sredo popoldne zadel v glavo 18-letno Heleno Hauenbreder iz Kölna, je nemško družino ovil v črnino. Brat in oba starša sta bila priči tragedije na Srednjem pragu Triglavske stene.
»Domačini pravimo tistemu mestu zavarovane poti, nabite s klini, Medvedova stopnja. Nihče ne ve, od kod je kamen priletel. Vse se je zgodilo prehitro. Lahko, da ga je kdo višje nehote sprožil. Lahko si je sam izbral trenutek, kdaj bo zgrmel v globino. Da je tragedija še večja, so bili vsi Nemci, vsa družina, izvrstno opremljena. V torek so se do Kredarice vzpeli po Tominškovi poti in čez Prag drugi dan sestopali nazaj v Vrata. Le malo pred nesrečo so namreč sneli zaščitne čelade in takrat se je zgodilo. Mene so iz regijskega centra za obveščanje o nesreči obvestili malo pred 13. uro. Takoj so odobrili helikoptersko reševanje. Vendar nas pilota helikopterja Letalske policijske enote, Marjan Klanjšček, Rajko Špitaler in operater Branko Jurjevec niso mogli, zaradi močne turbolence in megle pustiti v zgornjem delu stene, blizu mesta nesreče,” opiše včerajšnjo reševanje v Steni Janko Ažman, mojstranski gorski reševalec – letalec.
Kamen kot hiša
Pilota sta mu včeraj pripeljala na pomoč zdravnika dr. Petra Najdenova. Danes dopoldne, za novo reševanje pod vznožjem Triglavske severne Stene, pa kar dva: dr. Janija Pšenico in dr. Vlada Jurekoviča. Vse življenje ju bo imel v mislih zagrebški ekonomist, 32- letni Ivica Jozing. S popolno zdravniško oskrbo sta kirurg in internist pod steno imobilizirala njegove številne zlome, mu oskrbela rane, nastavila infuzijo in ga pripravila za dvig z jeklenico v helikopter.
»Brez obeh zdravnikov, pilotov Klanjščka in Špitalerja in operaterja Jurjevca, si tega reševanja na klasični način, da bi alpinist preživel, ne upam niti zamisliti,« dodaja Ažman, ki je imel v reševanju še pet kolegov.
Zagrebčana Jozing in njegov mlajši kolega, 23-letni Luka Gašparović, sta ob 6 uri zjutraj odšla pod Steno, da splezata Nemško smer (1200 m). Vstop v smer sta zgrešila za dobrih 100 metrov in ga nenavezana iskala preveč desno. Mojstranški reševalci so povedali, da sta bila Zagrebčana že pod Črnim grabnom. Takrat je prišlo, po 8 uri, do nesreče. Pri prečkanju skal se je na Ivico podrla skala, velika kot hiša. Zadel ga je del kamnin in ga hudo ranil. Omahnil je 15 metrov po skalah. Prijatelj mu je nudil prvo pomoč in nato stekel do Aljaževega doma v Vratih po pomoč. Ob 9.30 je oskrbnica poklicala 113 in reševanje je bilo sproženo.
Zdravnika sta si zaradi hudih poškodb vzela 45 minut časa in na mestu samem oskrbela ranjenega Zagrebčana. Zdravnik dr. Jani Pšenica nam je povedal, da sta res naredila v težavnem terenu vse za optimalen helikopterski transport do jeseniške bolnišnice.
Le dve uri kasneje je bil isti zdravnik z isto posadko Letalske policijske enote MNZ na Mangartu. Tam je obšla srčna slabost nemškega planinca, ki je padel zato nekaj metrov po skalah. Oskrbljenega so odložili dežurni ekipi urgence jeseniške bolnišnice.
Neodgovorni tekači?
Včeraj zvečer so se z reševanja vrnili gorski reševalci postaje GRS Bovec. Njihov načelnik Lado Mrakič nam je povedal, da so delali tudi v nedeljo in v ponedeljek, ko so šli pomagat 32-letni Nemki. V lepem vremenu je šla po Slovenski zavarovani poti na Mangart. Ob poslabšanju vremena z meglo je zašla v Italijansko še zahtevnejšo pot. Ker ni upala izzivati usode je po mobilnem telefonu klicala center v Avstrijo, ta je poklical policiste na Korenu ti pa naprej dežurnega na 112. In za vse so zvedeli Bovški reševalci, ki so odšli pomagat Nemki. Veliko manj zaščitno se je obnašal trener tekačev logaškega kluba 54-letni Pavel D., ki je naročil naj tekači opravijo trening iz Loške Koritnice do planine in do koče na Mangartskem sedlu. Pot je le pastirska, slabo prehojena. Del skupine je našel pravilen odcep, drugi so tekli s palicami, oblečenimi le v kratke hlače in obuti v športne copate, naprej proti Kotovi špici. Eden od štirih tekačev je padel in si poškodoval gleženj in o tem po mobiju sporočil v dolino.
Bovški gorski reševalci so se odpravili v nalivu iz Bovca. V Logu pod Mangartom jim je dež prizanesel, vendar je bilo vreme na gorenjski strani tako slabo, da sta se morala pilota helikopterja vrniti, pa tudi reševalci sami so videli, da se v kotlu Kotove špice kuha nevihta.
»Tekači so kot ovce sestopali posamezno. Tudi poškodovani je sam šel proti nam, ena od naših skupin je nato pomagala še dvema preostalima tekačema, ki sta bila zaplezana v skalah. Res, lahko bi rekel, neodgovorno,« dodaja Lado Mrakič, ki je to povedal tudi trenerju.
Poznavalci napovedujejo plimovanje nesreč v avgustu.
Mirko Kunšič
