Tone Dovžan iz Martuljka: »Kar boste delali, delajte s pametjo«

Gorenjski Glas, 13. november 1987

Jesenice, 12. novembra — Predstavniki Triglavskega narodnega parka, Zavod za varstvo naravne dediščine, Gozdnega gospodarstva in skupščine občine so razpravljali o odloku o popolnem zavarovanju Martuljka. Predstavnik vasi Tone Dovžan jim je tako modro ugovarjal, da so na koncu sprejeli vse njegove predloge.
V Triglavskem narodne m parku je še edino področje, ki ga želijo zavarovati, Martuljkova skupina. A popolnemu zavarovanju se odločno upirajo gozdarji, saj želijo zgraditi cesto. Pravijo, da bodo v primeru, če bo Martuljek rezervat, popolnoma opustili vsako gospodarjenje z gozdovi.
Martuljkovo skupino so delno zavarovali že leta 1949, a kljub tej odločbi so v Martuljku zgradili že 84 vikendov, 9 počitniških domov in hotel. Zavod za varstvo spomeniške in kulturne dediščine pa je zdaj predložil odlok, po katerem naj bi ves Martuljek postal naravni rezervat, se pravi, brez možnosti gradnje cest, s spravilom lesa s cepinom in sekiro … Ko so na minuli seji na jeseniški občini predstavniki ustanov, parka, gozdarjev, občine in domačinov govorili o tem odloku, je bilo vredno prisluhniti Martuljčanu Tonetu Dovžanu, kmetu, ki je neverjetno strpno in pametno, preprosto in odločno vsem povedal, kaj pomeni zavarovanje Martuljka za domačine in za Slovenijo. Preprost kmet je vsem institucijam, parku in ne nazadnje tudi gozdarjem nevede in nenamerno tako dal vedeti, kako pičla so v resnici njihova papirnata in birokratska, zgolj pisarniška prizadevanja, da se Martuljek ohrani živ. »Čeprav živim v Martuljku,« pravi Dovžan, »nisem do sedaj srečal še nikogar »od zavodov, društev in ustanov«, a nadvse rad bi jim pokazal, kako se gozd suši. Zanj so znali skrbeti naši pradedje, dedje, ohranili smo ga domačini skupaj z gozdarji. Vsak ukrep, ne ekonomski in ne ekološki, našega Martuljka ne more ohraniti in — za vse na svetu — ne utrujajte naše ostarele kmete, ki že zdaj ne morejo v zaraščeni gozd, kajti gozdarji so po vseh teh mučnih razpravah že prenehali opravljati na terenu dela. Pogovorite se, kaj je škodljivo, kaj koristno, ukrenite, da gozd ne bo propadal in ne izmišljujte si nekih odlokov in prepovedi! Kar pa boste delali, delajte s pametjo!« Tonetu Dovžanu so morali potrditi tudi predlagatelji spornega odloka in se raziti z njegovim modrim nasvetom. Zares škoda, da imamo tako malokrat priložnost prisluhniti našim kmečkim ljudem, ki edini živijo z naravo in ki edini zanjo tudi nabolje skrbijo.

D. Sedej

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja