V Sloveniji se že dolgo dogaja paradoks (seveda na marsikaterem področju) : najbolj obremenjujoči prometni segment – težka tovorna vozila – je najmanj nadzorovan, medtem ko se represija pogosto izvaja nad posamezniki, ki se ustavijo na gozdni vlaki ali zapeljejo nekaj metrov predaleč. Policija, gozdarji (povsem neresno in v popolnosti obvladano novinarstvo) in inšpekcije pošiljajo jasen signal: male kršitve so prioriteta, sistemske pa ne.
Toda alpski prostor ne propada zaradi parkiranega osebnega avtomobila (čeprav je jasno, da se trenutna turistično-planinska populacija predvsem zelo rada čim višje pripelje), temveč zaradi tisočih ton tovora, ki se dnevno (tudi v izogib cestninam na avtocestah) pretakajo skozi gorske doline, planinske in alpske ceste in občutljive ekosisteme. Če želimo to (z) resn(ic)o urediti, je edina pot: zakonodajalec mora (prenehati »afne guncat«) poseči v sistem obdavčitve in nadzora težkih vozil (ne glede na ceno zmanjšane gospodarske rasti).
In tu je Švica najboljši možni učbenik.
Švicarski LSVA: kako deluje sistem, ki dejansko (vsaj malo) varuje Alpe
Švica je leta 2001 uvedla LSVA – Leistungsabhängige Schwerverkehrsabgabe, davek na težka vozila, ki bi lahko bil in postal globalni standard. Temelji na treh preprostih načelih (pavšalna različica vidimo, da je povsem neučinkovita in je nebi niti omenjali):
Plačaš toliko, kolikor obremeniš okolje.
Plačaš toliko, kolikor voziš.
Plačaš več, če imaš slabše emisije.
To ni birokratska kazen, temveč natančen, avtomatiziran sistem, ki meri: prevožene kilometre, skupno dovoljeno maso vozila, emisijski razred.
Rezultat je jasen: težka vozila (traktorji, ki so zaradi neplačnine cestnine vse bolj priljubljeno cestno-prevozno sredstvo ne smejo biti izvzeti iz tega) plačajo realno ceno za svojo obremenitev okolja in infrastrukture.
Zakaj LSVA deluje? Ker je digitaliziran, avtomatiziran in neodvisen od policije?
Švicarski sistem je genialen v svoji preprostosti:
a) Obvezna oprema vozil z elektronskimi napravami (NETS, EETS)
Vsak tovornjak nad 3,5 t mora imeti napravo, ki: samodejno beleži kilometre, pošilja podatke v centralni sistem, omogoča dnevno deklaracijo.
Ni izgovorov, ni »nismo vedeli«, ni ročnega beleženja.
b) Avtomatske kontrole, ne policijske patrulje
Švica uporablja: stacionarne portale, mobilne enote, avtomatske senzorje.
Ti sistemi primerjajo podatke iz vozila z dejanskimi prehodi. Če se številke ne ujemajo → kazni so visoke in neizogibne.
c) Plačilo je mesečno, pregledno, digitalno
Ni birokracije, ni papirjev, ni izgovorov. Vse poteka prek ePortala.
Zakaj LSVA ščiti alpski prostor?
Ker poveča stroške tistim, ki ga najbolj obremenjujejo. Ker preprečuje divje vožnje po gorskih cestah. Ker odvrača investitorje od gradbenih projektov v visokogorju, saj je logistika preprosto predraga. Ker spodbuja prehod na železnico, ki je v Švici strateška prioriteta.
Švica je s tem sistemom: zmanjšala tranzitni tovorni promet, preusmerila del tovora na železnico, ohranila gorske doline pred razvojnimi pritiski, zagotovila, da se investicije ne selijo v visokogorje.
Zakaj Slovenija potrebuje nekaj podobnega?
Ker je naš sistem nadzora selektiven. Ker policija in inšpekcije pogosto nadzorujejo: pohodnike, gorske kolesarje, posameznike na gozdnih vlakah.
Medtem pa pretežki tovornjaki: vozijo po planinskih cestah, oskrbujejo gradbišča v visokogorju, uničujejo gozdne, občinske in državne ceste, povzročajo erozijo, obremenjujejo naravne habitate.
In ker je nadzor nad njimi minimalen, je edina realna rešitev: zakonodajalec mora uvesti slovensko različico LSVA
To pomeni:
a) Obvezna elektronska oprema za vsa vozila nad 3,5 t
NETS/EETS model je popolnoma prenosljiv.
b) Avtomatske kontrole na vseh gorskih cestah
Portali, senzorji, mobilne enote.
c) Obdavčitev po kilometru, masi in emisijah
Tovornjak, ki se vozi po planinski cesti, mora plačati več kot tisti na avtocesti.
d) Prepoved dostopa za vozila, ki ne poročajo podatkov
Brez naprave → ni vožnje.
e) Visoke kazni za neskladja v podatkih
Švica kaznuje neskladja med deklaracijo in dejanskimi podatki. To je ključno.
f) Namenska poraba sredstev za varstvo narave
Denar od LSVA mora iti v: varnost in obnovo gorskih cest, varstvo habitatov, nadzor, preusmerjanje tovora na železnico.
Ko smo se osamosvojili se je še govorilo, da smo podobni s Švico, danes pa smo zaradi manipulacije s političnimi strankami, nesposobnosti ljudi, da bi znova spoznali, da je ta sistem le kulisa za »haranje« in nered. Saj tudi v Švici ni vse zlato, ampak ta nekontrolirana anarhija, ki se v letih »obnove« (z bogato bruseljsko podporo) dogaja v slovenskem planinskem prostoru, presega vse meje razuma.
PN
