Delo, 30. april 1987
Nekaj dni pred dopolnjenim 94. letom se je 27. aprila zaprla knjiga življenja akademika in upokojenega rednega univerzitetnega profesorja dr. Srečka Brodarja, ustanovitelja slovenske kvartarologije in paleolitike na ljubljanski univerzi. Iz njene bogate vsebine oživimo ob tej žalni priložnosti nekaj odlomkov!
Srečko Brodar je bil rojen 6. maja 1893 v Ljubljani. Študiral je naravoslovje na Dunaju, diplomiral v Zagrebu in leta 1939 promoviral v Ljubljani. Odleta 1918 je služboval kot srednješolski profesor najprej v Ljubljani, nato v Celju in nazadnje spet v Ljubljani. Od leta 1946 do 1951 je bil izredni, od leta 1951 do upokojitve leta 1964 pa redni profesor za prazgodovino človeka, kvartarologijo in paleolitik na ljubljanski univerzi. Po upokojitvi pa ni odložil peresa, marveč je z nezmanjšano vnemo nadaljeval z raziskovanji paleolitskih kultur, bivališč pračloveka in njihovih ostankov na naših tleh. Še poslednje moči opešanega telesa je posvetil svojemu idealu bogatega življenja.
Še kot gimnazijec je Srečko Brodar z velikim zanimanjem poslušal predavanja zagrebškega profesorja D. Gorjanoviča-Krambergerja, polagal pri njem strokovni profesorski izpit in se dodobra seznanil s krapinskim pračlovekom. Kasneje ga je slučaj kot široko razgledanega naravoslovca popeljal h kvartarologiji, ko je avgusta 1928 prvič stopil v Potočko zijalko, spoznal tam bogat fosilni material, ki ga je odnašal tujec, in že v naslednjih tednih tamkaj sam začel načrtno raziskovanje. Ko so našli razen ostankov jamskega medveda še koščeno konico ledenodobnega človeka, ki jo je Brodar prepoznal, je bila začrtana njegova nadaljnja življenjska pot.
Izkopavanje v Potočki zijalki je nadaljeval s skoraj nedojemljivo vztrajnostjo in majhnimi sredstvi in po osmih letih trdega dela so zbrali kosti okoli 1.500 jamskih medvedov in predvsem številna orodja tamkajšnjega ledenodobnega človeka. Odmev Brodarjevega epohalnega odkritja v znanstvenem svetu je bil izreden in tamkajšnjo mlajše paleolitsko kulturo je poznal takrat ves svet kot olševien, značilen prav pri nas v Potočki zijalki.
Že za časa službovanja na celjski gimnaziji je Brodar odkril v Sloveniji še druge paleolitske postaje in širil zanimanje za naš paleolitik in njegovo kulturo doma in zunaj meja domovine.
Znanstvena dejavnost Srečka Brodarja se je prav razcvetela šele po osvoboditvi, ko je dobil mesto univerzitetnega učitelja za prazgodovino človeka na tedanji Filozofski fakulteti in ustanovil tam istoimensko stolico, kasneje pa stolico za kvartarno geologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti in zatem na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Na ljubljanski univerzi je nato skoraj dve desetletji delal z vso zagnanostjo in številnim študentom posredoval obsežno znanje, kije bilo sad njegovih dolgoletnih temeljitih raziskovanj. V želji, da bi še bolj obogatil paleolitsko vedo, in v spoznanju, da je možno uspešno pedagoško delo le skupaj z najnovejšimi izsledki znanstveno raziskovalnega dela je razširil izkopavanja na osvobojeno primorsko ozemlje. Sadovi so bili odkritja celega niza kulturnih stopenj pračloveka od poznega paleolitika do najstarejših mousterienskih kultur v Betalovem spodmolu in odkritje še šestih paleolitskih postaj.
Nekdaj belo liso Slovenije na paleolitski karti so kar lepo napolnila Brodarjeva raziskovanja, njegove tehtne razprave pa so polnile znanstvene revije. Srečko Brodar je ponesel sloves slovenske kvartarologije v znanstveni svet in na raznih kongresih, tudi svetovnih, seznanjal udeležence s svojimi pomembnimi odkritji v Jugoslaviji.
Za nesebično raziskovalno, znanstveno in organizacijsko delovanje, pomembna odkritja, temeljite razprave in mednarodno afirmacijo slovenske in jugoslovanske kvartarologije ga je Slovenska akademija že leta 1946 izvolila za svojega dopisnega in leta 1953 za rednega člana, ljubljanska univerza leta 1969 za častnega doktorja in leta 1979 za zaslužnega profesorja. Dvakrat je bil nagrajen s Prešernovo nagrado in leta 1974 prejel še nagrado AVNOJ in Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Leta 1975 ga je JAZU izvolila za svojega dopisnega člana. Zasluženo priznanje mu je bil tudi Red zaslug za narod z zlato zvezdo leta 1973.
Srečko Brodarje bil eden redkih učiteljev, ki je z obsežnim znanjem in žarom ljubezni do predmeta navduševal svoje učence in sodelavce, jih spodbujal med delom pri izkopavanjih, z njimi prijetno pokramljal, pa znal biti tudi šaljiv. Vselej je bil iskren svetovalec, dostopen za vsakogar in vsi smo ga cenili. Z globokim spoštovanjem in toplo zahvalo se poslavljamo od Srečka Brodarja, neumornega znanstvenika, dragega učitelja, skromnega in odkritega svetovalca, plemenitega človeka, vedno iskrenega pri iskanju resnice, njegovi učenci, sodelavci in vsa slovenska kulturna srenja.
ANTON RAMOVŠ
