Fužinar, informativno glasilo ravenskih železarjev, 8. februar 1990
Franc Telcer
Ob koncu vsake pohodniške sezone slovenskih železarjev se že nekaj let srečujejo tudi planinski vodniki-železarji, da pregledajo in ocenijo svoje delo, se pogovorijo o stvareh, katere je treba izboljšati, dopolniti za dobro počutje številnih železarskih planinskih pohodnikov. Na zborih se tudi že predvideva, na katere planinske vrhove bodo usmeijeni pohodi v naslednjem letu, ob tem se upoštevajo želje pohodnikov. Vse, kar na pohodih ni bilo dobro, poskušajo vodniki s skupnimi predlogi odpraviti. Vso odgovornost planinski vodniki sprejemajo popolnoma prostovoljno, z ljubeznijo do planinskega udejstvovanja in razširjanja planinske ideje med delavce-železarje.
Planinski vodniki se zbirajo vsako leto na drugem kraju, pod okriljem tamkajšnje delovne organizacije.
Letošnje, že 7. srečanje, so pripravili koroški železarji, in sicer v mesecu novembru na Ravnah na Koroškem in z nadaljevanjem v Šentanelu. Lepo sobotno vreme je privabilo skoraj vse planinske vodnike-železarje, da so prišli na Ravne. Prišli so iz Železarne Jesenice, Verige iz Lesc, Plamena iz Krope, Metalurškega inštituta iz Ljubljane, Železarne Štore, Žične iz Celja, pridružili so se jim ravenski železarski planinski vodniki. Manjkali so samo vodniki iz Tovila Ljubljana. Bilo je prijetno srečanje ljudi, ki skrbijo za varno, zdravo in dobro počutje številnih železarskih planinskih pohodnikov.
Na Ravnah so si ogledali v Likovnem salonu na ravenskem gradu razstavo slik poznanih železarskih delavcev Rudolfa Arha in Gregorja Klančnika.
Srečanje se je nadaljevalo v Šentanelu pri kmetu Lužniku. Poznojesenska pokrajina, obsijana s soncem, in z enkratnim razgledom je očarala še tako razvajene planinske obraze. Uršlja gora, Peca in Raduha so se neverjetno približale očem.
V poročilih je prevladovalo dejstvo, da je planinsko pohodništvo v letu 1989 nadaljevalo s svojo tradicionalno dejavnostjo. Z 20-letnim delovanjem je postalo planinsko pohodništvo najmnožičnejša rekreacijska dejavnost slovenskih železarjev, skupno obiskovanje planinskih vrhov je obrodilo uspehe, s kakršnimi se med vsemi delovnimi kolektivi Slovenije lahko ponašajo samo delavci Slovenskih železarn.
Vse večje finančne težave delovnih organizacij v letošnjem letu so že trkale na vrata pohodništva, vendar so bili izvedeni še vsi štirje planinski pohodi. Edina ovira pri letošnjih pohodih je bilo večkrat slabo vreme, ki je marsikdaj okrnilo prijavljeno število udeležencev pohodov. Planinski vodniki so tudi pohvalili organizatorje planinskih pohodov, ki so se zelo potrudili za dobro izvedbo slehernega pohoda. Zgledni so bili primeri, ko so po posameznih delovnih organizacijah planinski vodniki opravili veliko dela brez slehernih stroškov.
Planinski vodniki v okviru združenega podjetja so edinstven primer tudi za Planinsko zvezo Slovenije, da sami skrbijo za vodenje tako številnih planinskih pohodnikov in pomagajo na ta način pri razvoju planinstva med delavci združenega dela. Planinski vodniki skrbijo tudi za svojo vzgojo in izobraževanje, na posebnih tečajih obnavljajo svoje znanje.
Na srečanju so pregledali tudi poročilo o delu planinskih vodnikov in njih udeležbi na posameznih planinskih pohodih.
V letu 1989 je na 4 planinskih železarskih pohodih sodelovalo skupaj 53 planinskih vodnikov, udeležba pa je bila 1439 pohodnikov. Iz posameznih delovnih organizacij je bilo planinskih vodnikov iz Železarne Jesenice 9, Železarne Ravne 10, Železarne Štore 10, Verige Lesce 5, Plamena Kropa 6, Metalurškega in štituta 1, Tovila Ljubljana 3 in Žične Celje 9.
16 planinskih vodnikov se je udeležilo 3 pohodov, 7 planinskih vodnikov se je udeležilo 2 pohodov, 14 planinskih vodnikov seje udeležilo samo 1 pohoda.
Ob koncu poročila o delu planinskih vodnikov, o njihovi udeležbi na pohodihje bilo ugotovljeno, da so bili pri svojem delu uspešni in koristni ob skrbi za varno in zdravo počutje delavcev-železaijev.
Kljub vsem težavam, ki so se pojavljale ob prirejanju pohodov, so ostali pokončni, nepopustljivi in prav verjetno so te vrline pripomogle k uresničitvi že ustaljenih načrtov.
Mnogo različnih in pomembnih besed je bilo še izrečenih na račun bodočega dela, o nadaljnjih planinskih pohodih in o pripravah na nje.
Planinski vodniki kot neposredna in stalna vez med zaposlenimi delavci-železaiji na delovnih mestih prenašajo misli in želje, da bi se še v prihodnje družili in srečevali na skupnih pohodih.
Jeseniški vodniki so prav na srečanju že povabili vse železarje v letu 1990 na skupen pohod na Triglav. Predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem in verjetno bo tudi med vsemi železatji. Enake predloge pohodov so načrtovali tudi ostali iz vseh delovnih organizacij.
Planinska rekreacija je bila v dosedanjih 20 letih med delavci železarji najštevilnejša rek-
Na kraju srečanja so planinski vodniki slovenskih železarjev sklenili svoje poslanstvo in vodniško dolžnost še nadaljevati. Kljub sedanjim pretresom ostajamo trdni in odločeni, da se bomo srečevali na slovenskih gorskih vrhovih, od koder je pogled in razgled v sedanjost jasnejši in treznejši.
