Jutro, 6. julij 1939 – dLib.si
Spominsko ploščo planincu Alojziju Knafelcu, ki je umrl 26. aprila 1937., je vzidalo Osrednje društvo SPD v Ljubljani v skali pred kočo pri Triglavskih jezerih v nedeljo 2. t. m.
Iz Ljubljane je v soboto odpeljal poseben avtobus planince do »Zlatoroga« ob Bohinjskem jezeru, od koder so krenili deloma preko Komarče v kočo pri Triglavskih jezerih, deloma pa v Dom na Komni. V nedeljo se je zbralo ob 11. okrog vzidane spominske plošče nad 30 planincev, med katerimi sta bila tudi sinova pokojnika g. inž. Leo Knafelc in Albert Knafelc s svojima hčerkama.
Alojzij Knafelc je že leta 1887, ustanovil »Beljaško slovensko omizje« v Beljaku. kar je bilo težko delo za odločne Slovence. Kot zaveden in vedno požrtvovalen planinec se je pridružil Piparjem kot »koroški Pipar«. Pomagal je ustanoviti Ziljsko podružnico SPD s sedežem v Beljaku leta 1900. V Zajezeri je oskrbel Slovenskemu planinskemu društvu primerno zemljišče, kjer naj bi stala ponosna planinska postojanka. Od leta 1906. je deloval v podružnici SPD v Trstu. Leta 1922. je bil izvoljen v osrednji odbor SPD, kjer je neumorno deloval do svoje smrti. Njegova glavna skrb je veljala označbi potov; njegova zasluga je, da so danes vsa planinska pota Slovenije zaznamovana z rdečimi kolobarji in belini očesi. Po Knafelčevem vzorcu so tudi druge banovine (savska in vardarska) uredile označevanje planinskih potov. Skrbno je pazil na orientacijske naprave s kažipotnimi tablicami, ki jih je opremljal s tekočimi številkami — leta 1936. je imela zadnja tablica številko 466. Na številnih planinskih potih je zaznamoval tudi nadmorsko višino v razdaljah po 100 m. Posebno spretnost je pokazal v sestavi orientacijskih zemljevidov, od katerih je zemljevid Julijskih Alp pravkar izšel v peti popravljeni izdaji. V »Planinskem vestniku« je sodeloval s številnimi članki. Njegova zasluga je, da bobni edinstveni slap Peričnik le po eni strugi v 52 m globok prepad, ker je s svojo spretnostjo zajezil odtok, kjer si je voda skušala najti drug izhod iz ozkih vezi.
Temu izrednemu možu je bilo delo življenje. Na vseh potih planinstva ga bomo pogrešali in srečavali v spomin pokojnemu požrtvovalnemu planincu so na poziv predsednika SPD zaklicali zbrani planinci trikrat slava, na kar je bila odgrnjena v skalo vzidana marmornata spominska plošča, ki ima napis »Planinski starešina Alojzij Knafelc rojen 26. 6. 1859., umrl 26. 4. 1937, pol stoletja neumoren planinec, je neutrudljivo skrbel za pristopnost in domačnost slovenskih gora: zaznamoval je pota, risal zemljevide, varoval planinsko prirodo in vzgajal planince k stvarnemu delu. To je zvestemu svojemu odborniku, gospodarju Zajezerske koče v hvaležnem spominu napisalo Osrednje društvo SPD dne 2. 7. 1939.«