Delo, 06. september 2002
Odgovorni sta država in planinska zveza
Svojcem dr. Janka Kokalja morata prisojeno odškodnino solidarno izplačati država in Planinska zveza Slovenije
Ljubljana – Dobrih pet let po grozljivi nesreči na Okrešlju, ki je zahtevala pet življenj gorskih reševalcev, so svojci pokojnega dr. Janka Kokalja dočakali tudi pravnomočno sodno obeležje tragedije. Medtem ko je ljubljansko okrožno sodišče odločilo, da jim mora Republika Slovenija izplačati po 1,4 milijona tolarjev odškodnine, zahtevek zoper Planinsko zvezo Slovenije (PZS) pa zavrnilo, je višje sodišče sodbo spremenilo. Prisojeno odškodnino morata zdaj skupaj plačati Planinska zveza Slovenije in država, povrniti pa jim morata tudi pravdne stroške.
Tragedija je pretresla vso Slovenijo, najbolj pa so bili prizadeti svojci, prijatelji in sodelavci Luke Karničarja, Mitje Brajnika, dr. Janka Kokalja, Borisa Mlekuža in Rada Markiča. Pri iskanju odgovora na vprašanje, kaj se je 10. junija 1997 tistih nekaj usodnih sekund dogajalo na reševalni vaji s helikopterjem v ostenju severnega dela Turske gore, je nazadnje obveljalo stališče, da se je nepojmljiva tragedija zgodila zaradi nesrečnega spleta okoliščin.
Svojci pokojnih reševalcev so na okrožnih sodiščih v Celju, Kranju in Ljubljani vložili odškodninske zahtevke. Tožba, ki so jo s pomočjo odvetnika Boruta Škerlja vložili žena in otroci dr. Janka Kokalja, je kot prva dobila pravnomočni epilog. Tako okrožno kot višje sodišče sta se strinjali, da je helikoptersko reševanje v gorskem ostenju zelo nevarno, da pa so bili podani tudi krivdni razlogi za nesrečo. Sodišče se je pri svoji odločitvi oprlo tudi na poročilo komisije za preiskavo nesreče. To kot organizacijski vzrok nesreče navaja, da program usposabljanja za reševalno vajo ni predvidel skupne priprave posadke helikopterjev in reševalcev. Sistemski vzrok nesreče pa tiči v tem, da niso bili predpisani enotni postopki pri delu posadk helikopterja in reševalcev ter postopki v sili, komisija pa je še opozorila, da oprema reševalcev ni bila najbolj ustrezna. Okrožno sodišče je ugotovilo, da sta odškodninsko odgovorni tako država kot gorska reševalna služba (GRS). Zaključilo je, da je GRS samostojno društvo, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije, in nato izpeljalo sklep, da PZS zato ni odškodninsko odgovorna za ravnanje GRS. Zoper takšno odločitev so se pritožili tako tožniki kot državno pravobranilstvo, ki zastopa državo. In kot je ugotovilo višje sodišče, sta pritožbi utemeljeni, saj GRS kljub samostojnemu sistemu organiziranja, delovanja in financiranja nima statusa pravne osebe, ampak je zgolj organ planinske zveze. Ta je zato odgovorna za škodo, ki nastane v zvezi s funkcijo, ki jo opravlja GRS. Zato je višje sodišče sodbo spremenilo in tudi planinski zvezi naložilo del plačila.
S prisojeno odškodnino se je višje sodišče strinjalo in zneska ni spreminjalo. Okrožno sodišče je vsakemu tožniku določilo tri milijone tolarjev odškodnine in znesek znižalo za že prejeto zavarovalnino. Planinska zveza Slovenije si je namreč vseskozi prizadevala za pomoč prizadetim svojcem, ustanovljen pa je bil tudi posebni sklad Okrešelj, v katerem se zbira denar za pomoč otrokom pokojnih reševalcev.
Olga Cvetek
