Razori, list za odraslo mladino 1937, številka 4
Janko Sicherl
Med vsemi vrstami športa se je v zadnjih letih najbolj razširilo planinstvo.
Na planine tudi pozimi! To je želja smučarja – turista. Veličastna je gorska krajina v snežni odeji. Dovzetnost za prirodo postaja med smučarji od leta do leta večja. Fotografom nudi narava na stotine divnih zimskih motivov, ki povedo več kakor nerodna beseda.
Kaj nam pripoveduje priložena slika? Kaže nam gorska pota razigranih smučarjev, ki so rajali po idealnih smučiščih. V krasnih lokih so se vili na prijazno planino. Tu so se kopali v soncu. Prežeti neizrekljive sreče so se po prijetnem odmoru spustili brez skrbi ob najlepšem vremenu in ugodni smuki zopet v megleno dolino.
To je svetla stran gorske narave, ki nas vabi vsa lepa, bela, mirna in svetla v svojo veličastno naročje. Strašna pa je, kadar se pobesnela sprosti svojih sil, ko zakliče ubogemu zemljanu: »Stoj, nikar me ne izzivaj! Vrni se, sicer te ugonobim!« To velja posebno za smučarje, ki hodijo sami v gore, zakaj taka pota često usodno končajo, ker ugonobi zima mlado življenje. Naj navedem dva žalostna zgleda prošle zime, o katerih je poročal »Planinski vestnik«.
Zmrznil je v snegu Emil Vilfan. Dne 28. februarja se je napotil sam na Veliko planino. Nastopilo je slabo vreme, na vrhovih so besneli snežni viharji. Preteklo je več dni. Za pogrešancem je izginila vsaka sled in vest. Dve rešilni ekspediciji sta preiskali brez uspeha vse okolje. Ko je začel sneg kopneti, so 22. marca smučarji naleteli na ponesrečenčevo truplo še podsuto pod snegom. Vilfan je ležal na hrbtu, z nahrbtnikom pod glavo, na glavi čepico, v nahrbtniku je imel hrano in obleko. Kakor vse kaže v snežnem metežu ni našel svoje koče, dasi je bil oddaljen od nje le kakih 100 m. Pri blodnji se je utrudil, legel v sneg, da bi se odpočil in tam zmrznil. — Rajnki je bil miren, resen mladenič, ki je brez staršev, skrbel sam zase ter iskal oddiha in izživljanja v planinskem svetu.
V snežnem metežu omagal je Stanko Dolhar. Na Veliko soboto 11. aprila se je sedem smučarjev hotelo še do pozne noči prismučati na Kredarico. Bila je že trda noč, snežni metež z divjim viharjem vedno hujši, vse odeto v gosto meglo. Markaciji niso mogli slediti. Zaradi utrujenosti in mraza izčrpani, so se skušali zakopati v sneg, a bil je presuh. Okrog ene ponoči so se odločili, da se vrnejo. Vreme je bilo strašno: snežni vihar, blisk, grom, plazovi. Ob štirih je kljub resnemu odsvetovanju nesrečni Stanko zapustil tovariše ter izginil v noč za svojim bratom, ki se je že preje ločil od skupine ter odšel sam proti Kredarici. — Reševalci so našli nesrečnega turista vsega izmučenega sedečega v snegu. Šel je z njimi še kakih sto-metrov, potem je omagal. Ko so ga pripeljali v kočo, je izdihnil. — Rajnki je bil zaradi mirnega značaja in dobrega srca v svojem krogu zelo priljubljen.
Globoko moramo obžalovati, da se v tako kratkem času vrste nesreče v naših gorah, ki nam ugrabijo in pokopljejo mlade fante sredi najlepše mladosti. Priroda zahteva, da jo uvažujete in spoštujete, zato morate upoštevati:
Pozimi ne hodi nikdar in nikamor sam!
Na zimska pota se pripravljaj že poleti.
Utrdi mišice, pljuča in srce.
Bodi pravilno opremljen.
Uživaj izdatno hrano.
Varuj se alkohola.
V hudem mrazu pazi na prste na rokah, nogah, na nos in uhlje.
Zelo zavraten je vlažen, moker mraz ob dežju ali snegu.
Orientacija je pozimi, ko sneg zabriše vse letne sledove, v megli, metežu in ponoči težavna tudi na krajih, ki jih dobro poznamo iz poletnega časa. V tem slučaju nam pomaga le zanesljiv kompas.
Važno je, da pred vsakim izletom dobro preštudiramo zemljevid ter proučimo potopis. Na podlagi teh narišemo potopisno skico, ki nam olajša orientacijo, ker nam kaže vsaj glavne smeri našega potovanja.
Zanimajte se za vremenske napovedi vremenskih opazovalnic in upoštevajte nasvete izkušenih domačinov vodnikov in nosačev.
Varujte kožo in oči pred zahrbtno močjo zimskega gorskega sonca.
Še bolj pa se varujte noči! Uredite potovanje tako, da pridete do noči na cilj.
Ne pozabite na rezervno žarnico električne svetilke. V skrajni sili zgradite iz snega, vej in smuči zasilno zavetišče, če mogoče pod kako smreko. Z delom se ogrejete in se ubranite spanca, da se ne zbudite zjutraj na drugem svetu.
Upoštevajte snežne razmere. Na poledenelih krajih dereze (krampeže) na noge!
Pazite na plazovna mesta (n. pr. v dolini Krna). Plazovi so najstrašnejši pojav v gorah. Po vsakem izdatnem metežu se sprožijo in drve s svojo divjo silo v dolino, zato opustite v tem času nevarne izlete. Plazovi podričajo ob južnem vremenu, ob odmeki okrog poldneva, pri suhem snegu pa tudi ob hudem mrazu. Ogrožena mesta prečkajte posamič, previdno, kolikor mogoče visoko zgoraj pod stenami.
Vsak smučar imej privezano rdečo vrvico, da ga lažje najdejo, ako ga zasuje plaz.
Številne so nevarnosti zimskih izletov. Vsakogar lahko zadene nesreča, vendar je previdnost vedno na mestu. Nevarnosti ne smemo izzivati. Zaupajte se dobrim smučarjem vodnikom in le pod njihovim vodstvom vam bodo smučarski izleti vir zdravja in moči ne pa poguba mladega življenja, kar ni namen planinstva. Ono naj vzgaja dobre in plemenite značajne planince, ki goje pravo tovarištvo in ljubezen do domovine.
Smuk!
