Slovenec, 14. maj 1937
V zvezi s poročili o planinski nesreči na Hribaricah (pri Triglavskih jezerih) in zlasti o poteku reševanja, o čemer se je netočno poročalo, podaja Slovensko planinsko društvo javnosti stvarno poročilo, ki temelji na pismeno podanih izjavah prisotnih turistov in sodelujočih reševalcev.
Kako se je nesreča zgodila
Dne 8. maja je dr. Marjan Bukovec s svojim tovarišem Močnikom smučal z Velega Polja v smeri proti Triglavskim jezerom. Pri spustu z roba Hribaric proti 2. Triglavskemu jezeru je v jaki brzini na trdem snegu zadel ob skalo in padel. Pri padcu je s tako silo in tako nesrečno priletel z glavo ob naslednjo skalo, da je obležal na mestu mrtev. To se je zgodilo v soboto, dne 8. t. m. ob 10.45.
Nesreča se je zgodila tako nenadno, da je celo ponesrečencev tovariš Močnik, ki je smučal za njim in nekoliko v stran, ni takoj opazil. Šele ko je tovariša pogrešil, se je vrnil in ga našel mrtvega. Smrt je namreč nastopila takoj. Istočasno sta privozila mimo tudi turista Zakotnik Albin in Klinar Anton, nekoliko za njima pa tudi vodnik, oskrbnik Staničeve koče in reševalec SPD Lojze Rekar.
od leve na desno:
Godec, Repina, Banovec,
Boltar in Zakotnik.
Potek reševanja
Po polurnem brezuspešnem oživljanju so ponesrečenčevi tovariši uvideli, da je vsak trud zaman, nakar je Zakotnik odhitel h koči pri Triglavskih jezerih, kamor je prišel ob tričetrt na 12. Z navzočim Lipovškom Bogdanom sta takoj pripravila nosila na smučeh z vrvmi ter se z njimi ob 15. že vrnila na kraj nesreče. Ponesrečenca so nato naložili na sani ter ga pripeljali v kočo ob 18.
Vest o nesreči je prispela ob 17. v Dom na Komni, odkoder je navzoči predsednik SPD nemudoma odposlal reševalno moštvo 4 oseb k Triglavskim jezerom, kamor so prispeli v dobri uri, dasi traja, normalna pot nad 2 uri.
Ta odprava je zjutraj ob 4. krenila s ponesrečencem preko Komne k Savici, kamor je prispela ob 9. zjutraj. Ugotavljamo še, da se je ob času nesreče nahajala v koči pri Triglavskih jezerih popolna reševalna oprema tudi za zimo, sestoječa iz novih kombiniranih nosil na smučeh (specialna patentirana konstrukcija), 40 m vrvi, lavinske sonde, navadna nosila ter vsega obvezilnega materiala s kompletno priročno lekarno za prvo pomoč ponesrečencem.
Te stvarne ugotovitve kažejo, da je bil vzrok nesreče pok. dr. Bukovca le nesrečni slučaj, da je bil zaradi takojšnjega nastopa smrti vsak poskus, ohraniti ponesrečenca pri življenju, zaman in da jo reševalna služba delovala naglo, točno in vestno.
Za Slovensko planinsko društvo: Dr. Pretnar Josip.
Za osrednji rešev. odsek SPD: Dr. Bogdan Brecelj.
