Ponedeljski Slovenec, 19. april 1937
Očividec nam piše:
Podpisani sem služil kot aktivni stotnik pri ljubljanskem planinskem polku na Krnu. Dne 21. decembra 1915 sem dobil povelje, naj pridem z bataljonom na 8-dnevni oddih k Baumbachovi koči. Korakali smo vso noč od 22. na 23. decembra. Pri koči smo se nastanili v barakah. Dobil sem 3-dnevni dopust. S slugo Francetom Golobom iz Maribora sva se 25. decembra zgodaj zjutraj odpravila v Kranjsko goro. Vreme je bilo južno, celo snežilo je.
Na zadnji tretjini poti sva zaslišala znano tuljenje lavine. Komaj sva se skrila v zaklon, je 100 metrov pred nama zdrvela preko ceste lavina. Čim se je umirila, sva jo ucvrla naprej. Približala sva se na kakih 300 m znameniti »Sprungschanze«. To je bil velik nestvor iz tramovja, preko katerega naj bi skočila lavina, ne da bi poškodovala cesto in barake. Toda ravno ta tehnični nestvor je bil za vse usoden.
Okrog 10 sva spet zaslišala značilno žvižganje in tuljenje, ki vsakemu planincu pretrese mozeg. Z Golobom sva se stisnila v cestni jarek. Ne da so popisati, kaj vse se je v naslednjih trenutkih okrog naju godilo in kakšne glasove vse sva slišala. Vihar z velikim snežnim metežem naju je hotel odnesli iz jarka. Preko naju so besneli divji apokaliptični jezdeci. Pred nama se jo krohotala bela smrt in v nebrzdani krvoločnosti kosila po barakah. – Potem je zavladala smrtna tišina. Za naju tisto neskončno čakanje od enega srčnega utripa do drugega s strahovitim vprašanjem: »Ali še kaj pride?« V trenutku naju je zasipal snežni metež, da sva se komaj rešila objema bele smrti.
Naprej! Stopila sva na lavino, ki se ni zganila. Na vrhu lavine sva trčila na vojake, ki ju je usoda tudi prizanesla. Lavina je zdrvela kakih 400 m v prepad in pokopala pod seboj 140 Rusov, 21 konjarjev in konj in okrog 60 ranjencev v sanitetski baraki, v celoti tedaj okrog 224 ljudi. Živi so ostali le tisti, ki so bili pri vzdrževalni cestni patrulji, ki je imela barako malo proč. Ponesrečence so našli šele spomladi leta 1916, ko je skopnel sneg. Lavina je tedaj zdrvela z Vršiča 25. decembra leta 1915 okrog desetih dopoldne.
Bivši stotnik Franc Nejedlý
