Ilustrovani tednik, 7. avgust 1913
V ponedeljek, dne 28. julija, je prišla v Ljubljano vest, da pogrešajo dijaka Petriča, sina učitelja g. Petriča v Šiški, ki je bil odšel v soboto na Kamniške planine. Dijaka Tominšek in Hilbert, namenjena na Grintovec, sta ga bila našla v soboto zvečer v koči na Kamniškem sedlu; dogovorili so se, da pojdejo skupaj. Do Rinke je bilo res tako — tam pa je hotel Petrič na vsak način preplezati težko steno — one bele skale, ki so ga mikale že od nekdaj usodnim čarom — in priti na Skuto.
Še dolgo so si dajali mladi planinci znamenja s klicanjem — zdajci pa je Petrič nehal odgovarjati. Tominšek in Hilbert ga že zdavnaj nista več videla; slišala pa sta drčanje kamenja, kar ju je navdalo s težko slutnjo. Čakala sta ga zaman na Skuti, iskala ga na Grintovcu, v Zoisovi koči na Kokrskem sedlu, na Kamniškem sedlu, poslala prašat v Frischaufov dom na Okrešlju — ni ga bilo … In ko sta se vrnila v ponedeljek v Kamniško Bistrico, sta izvedela, da se tudi tjakaj ni vrnil. O nesreči zdaj ni bilo več dvoma.
V torek popoldne je odšla iz Ljubljane rešilna ekspedicija osrednjega odbora “Slovenskega planinskega društva” (gg. Kunaver, Brinšek, Hrovatin in Bizjak). Na Savinjskem sedlu so našli že rešilno ekspedicijo, ki je bila prišla z Jezerskega na Koroškem pod vodstvom drja. Čermaka. In v sredo popoldne sta našli združeni ekspediciji Petriča mrtvega na ledeniku pod Skuto na koroški strani; ležalo je razbito v razpoklini, z glavo navzdol.
Sledovi so kazali, da je stopil ponesrečenec na veliko skalo, ki pa se je utrgala pod njim in se razbila na kose; Petrič je padel 200—400 metrov globoko. Po vrveh so spustili truplo do proda in ga prenesli na Jezersko, odkoder so ga prepeljali v soboto v Ljubljano.
Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi, ki je pričala o živem sočutju z žalujočo rodbino. — Turistovski krogi zatrjujejo, da je zakrivila nesrečo pred vsem Petričeva lastna občeznana predrznost. Naj služi tragična smrt tega mladeniča vsem mladim prijateljem planin v svarilen zgled, da glavna čednost turista ni samo pogum, marveč tudi trezna prevdarnost in premagovanje samega sebe. Dober in trden planinec je zdrav duh v zdravem telesu; zato je tak človek dvakrat kriv pred svojo rodbino in pred svojim narodom, ako ugonobi s preveliko drznostjo svoje mlado, nadepolno življenje.
