Slovenske novice 04. avgust 2003
| Izkušnje kažejo, da imajo gorski reševalci avgusta največ akcij – Letos v gorskih nesrečah ducat mrtvih – Reševalci so presenečeni, ker so letos tujci slabo opremljeni in obuti |
Vrata, 1. avgusta
Analitiki v komisiji gorskoreševalne službe Slovenije ugotavljajo, da je avgust mesec z največ akcijami. Večina se jih konča s helikopterskimi prevozi do bolnišnic. Nekaj je takih, ko reševalci vzamejo iz nahrbtnikov posebne vreče za prevoz mrtvih v dolino. Če je zdrs največkrat omenjen kot vzrok nesreč, poznavalci povedo, da k temu lahko pripomore slabša pripravljenost pohodnikov, bolezni, neprimerna obutev in osebna zaščitna oprema.
Tudi zato se gorski reševalci vseh 17 postaj GRS trudijo, da bi ljudje njihova opozorila jemali zares in da bi s tem prispevali k manj posredovanj. Samo letos jih je bilo že več kot 140. Z gora so pripeljali ali prinesli 12 mrtvih, šest pa še iz nesreč v gozdu ali na mestih, kjer so posredovali člani postaj GRS.
“Letos presenečajo tujci. S slabo opremo in obutvijo, ki je že bila vzrok nesrečam. Velik porast akcij imajo postaje GRS na območjih, kjer imajo piloti jadralnih padal odskočne klančine za poletanja. Tako so se reševalci postaj GRS Tolmin in Tržič še dodatno specializirali tako za hitra reševanja “nasedlih” jadralnih padalcev in zmajarjev in nato še reševanj njihove drage opreme. Tudi vročina letošnjega poletja je prispevala svoje k slabostim, dehidracijam in onemoglosti planincev,” pove Toni Smolej, načelnik Komisije GRS Slovenije.
Nekajkrat letno gredo po različnih gorskih poteh tudi ekipe Gorske policijske enote. Praviloma so vsi v prostem času tudi gorski reševalci, zato znajo svetovati in opozarjati. Robert Kralj, inšpektor iz PU Kranj, sicer pa reševalec – letalec nam je povedal, tudi fotografije so njegove, s kakšno obutvijo se nekateri želijo povzpeti na vrhove in kako pomanjkljivo, nevarno varujejo. Da so reševalci vešči vseh vrst posredovanj so dokazali pod Tošcem. Skupina, ki je gnala kravo iz planine Korošica na Velo polje bi tja lahko prišla brez goveda.
Zašlo je s poti in začelo drseti proti prepadu. Nemočni so samo opazovali, kako se je krava “lovila” na travnatem pobočju in vse bolj drsela navzdol. Takrat so prišli mimo pripadniki GPE in iz vrvi naredili sidrišče, privezali kravo in jo nato ob pomoči škripčevja in človeških potegov potegnili na varno.
Včeraj dopoldne je Izidor Kofler, gorski reševalec iz Mojstrane in tudi član GPE šel v Steno. Raztežaj nad vstopom v Slovensko smer severne triglavske stene je dohitel dva planinca iz Rateč. Imela sta sicer zaščitni čeladi, vendar namesto 40 metrskih plezalnih vrvi le polico krajšo sposojeno vrv in samovarovalna kompleta za varno vzpenjanje v zavarovanih planinskih poteh.
“Svetoval sem jima, naj ne izzivata v smeri, ki je plezalna in ni zavarovana z jeklenico. Skala je bila od dežja že mokra in zato še dodatno nevarna. Dojela sta svojo zmoto in pristala, da jima pomagam pri sestopu pod steno. Iz vrvi sem naredil vrvno ograjo in spustila sta se pod vstop Slovenske. Sam sem nato v 70 minutah preplezal smer in varno sestopil čez Prag nazaj v Vrata. Zadovoljen, da je nasvet zalegel. Ne morem si predstavljati, kako bi se gospoda sama znašla v smeri. Bojim se, da brez reševanja ne bi šlo,” pove Izidor Kofler.
Mirko Kunšič
