V Trentinu so v zadnjih letih že morali prestavljati ali dodatno utrjevati več sidr žičnic, ker se je podlaga, ki jo je nekoč stabiliziral permafrost, začela mehčati. To je eden najbolj vidnih znakov, da se visokogorski svet spreminja hitreje, kot so pričakovali strokovnjaki. Taljenje permafrosta ni več oddaljen pojav, temveč proces, ki neposredno vpliva na varnost gorskih poti, koč in infrastrukture.
Permafrost v Trentinu in posledice za gorsko infrastrukturo
Najnovejši pregled stanja je zbran v poročilu Il permafrost in Trentino – Attività di monitoraggio 2025, ki povzema več kot 20 let raziskav in prinaša celovito sliko o tem, kako se spreminja permafrost v Dolomitih, na Adamellu, Ortlesu, Lagoraju in drugih gorskih skupinah.
Permafrost kot naravni »cement«, ki izginja
Trajno zamrznjena podlaga, ki stabilizira številne grebene in stene — je (tudi) v Trentinu pomemben del visokogorskega okolja. Po ocenah pokriva približno 150 km² površine, večinoma nad 2.400–2.800 metri nadmorske višine, odvisno od lege in mikroklime. Tam se nahaja tudi več kot 700 katalogiziranih sedaj že več ali manj kamnitih ledenikov, ki se premikajo od nekaj centimetrov do več metrov na leto.
Ko se permafrost tali, izgublja svojo vlogo naravnega veziva. Stene, ki so bile desetletja stabilne, postajajo bolj krhke, razpoke se širijo, trenje pada, tveganje za podore pa narašča. To je razlog, da so morali v Trentinu že ukrepati pri žičnicah, sidriščih in objektih, ki stojijo na območjih, kjer se je podlaga začela spreminjati.
Dve veliki posledici: voda in stabilnost
Poročilo izpostavlja dve ključni težavi, ki spremljata degradacijo permafrosta:
1. Kritičnost vodnih virov
Led v permafrostu je pomembna, a slabo poznana rezerva visokogorske vode. Ko se tali, se spreminja razpoložljivost in kakovost vodnih virov. Pozitivna ugotovitev je, da so izviri na površini rock glacierjev presenetljivo odporni na sušo — dokler je v podlagi še prisoten led.
2. Nestabilnost pobočij
Permafrost deluje kot »lepilo« za skalne stene. Ko izgine, se poveča nevarnost: skalnih podorov, drobirskih in masnih tokov, nenadnih porušitev sten, ki niso povezane s padavinami, temveč s toplotnimi valovi.
To je neposredno povezano z varnostjo gorskih poti, koč in žičnic.
Permafrost se spreminja, a kaže tudi znake odpornosti
Kljub hitrim spremembam poročilo prinaša tudi nekaj spodbudnih ugotovitev. Na nekaterih lokacijah se zdi, da bi se permafrost lahko delno regeneriral, če bi se temperature v prihodnosti stabilizirale. To je pomembna smer prihodnjih raziskav.
Dvajset let meritev in sodobne tehnologije
Monitoring permafrosta v Trentinu poteka že več kot dve desetletji. Vključuje: merjenje temperature tal na površini in v globini, spremljanje premikanja skalnega dela ledenikov, geofizikalne analize, vzorčenje visokogorskih vodnih virov, opazovanja z droni in satelitskim daljinskim zaznavanjem.
Raziskave vodi Servizio Geologico della Provincia autonoma di Trento, v sodelovanju s Fondazione Edmund Mach, Univerzo v Padovi in Univerzo v Pavii.
40-stransko poročilo »Permafrost v Trentinu« (Dejavnosti spremljanja 2025) si lahko brezplačno
ogledate in prenesete tukaj …
Procesi v Trentinu so skoraj identični tistim v slovenskih Alpah. Taljenje permafrosta vpliva na: poplavno (ne)varnost, stabilnost sten v Julijcih, Karavankah in Kamniško‑Savinjskih Alpah, varnost poti in plezalnih smeri, sidrišča žičnic, temelje gorskih koč.
Zato se tudi pri nas pojavlja vprašanje, če so »strokovnjake« v šolah »profesorji dovolj naučili«, da ne bi samo jokali, izražali nemoč …
