Triglav in planinska organizacija
Delo, 8. maj 1978 dLib.si
10. maja 1936 je Uroš Župančič sam v spomladanskih razmerah preplezal Triglavsko Steno v kombinirani smeri je Debelakova zapisala v svoji Kroniki Triglava (PV 1949, str. 238). Uroš pa je svojo turo podrobneje opisal že leta 1938 (PV str. 69-74). Vzpel se je naravnost po Nemški grapi, ki je za normalno plezanje poleti neprimerna in sicer vse do Nemškega Okna, skozi katerega pa ni mogel. Zato se je odločil za povratek, med sestopom pa je zdrsnil in se komaj se ujel. Za prehod na rob Stene se mu potem tudi Zimmer Jahnov izstop ni zdel primeren in je zato nadaljeval vse do Slovenske grape ter izstopil šele mimo Slovenskega Okna. Na koncu svojega članka pa je zapisal: »Dereze sem zamenjal s krpljami in naglo gor na čaj k gostoljubnemu Šestu. Saj sem mu bil te davno pred tem obljubil, da ga pridem čez Steno obiskat.«
12. maja 1933 se je med vzponom prek Kamniškega sedla na Planjavo smrtno ponesrečil Sandi Wisiak (24). Zasul ga je snežni plaz in našli so ga šele dva dni kasneje, ko so iskanje trupla zaradi globokega snega in vedno znova rušečih se plazov že hoteli prekiniti. 8. julija istega leta sta France Ogrin in Uroš Župančič v zahodnem delu Triglavske Stene preplezala novo smer in jo posvetila njegovemu spominu. Dva meseca kasneje. 3. septembra pa so na kraju nesreče, pod Rdečim kupom, ob poti na Planjavo postavili še črno marmornato ploščo v trajen spomin prijatelju in plezalskemu tovarišu.
12. maja 1933 je Glasbena matica na Šmarni gori odkrila spominsko ploščo Jakobu Aljažu. Vlita plošča, ki so jo vzidali v južno steno, je delo kiparja Toneta Kralja, predstavlja pa triglavskega župnika s cepinom v rokah. Na njej je tudi posvetilo, ki ga je napisal pesnik Oton Župančič: »Triglavski župnik, ljubil si višine, po njih si romal, molil, pesmi pel, premnogo steza njih lepoto vnel, zdaj ti hvaležno hranimo spomin.« Ploščo je odkril ljubljanski župan, odvetnik dr. Vladimir Ravnikar, kot predsednik Glasbene matice.
12. maja 1973 so se z vrha Triglava na smučeh spustil Janez Brojan iz Mojstrane, Mitja Košir z Jesenic in Franci Mrak iz Kranjske gore. Tu pa je pod vrhom zmanjkalo snega in kakih 150 m so nadaljevali kar peš po skalah. Potem so si spet nataknili smuči in srečno smučali do Kredarice.
13. maja 1923 je bila osnovana prva planinska organizacija Vojvodini, in sicer na skupnem izletu članov Srbskega planinskega društva iz Beograda ter 130 novosadskih izletnikov na Fruški gori. Bila je to podružnica SPD v Novem Sadu, ki ji je predsedoval Vaso Stajić, ugledni kulturni delavec in predsednik Matice srpske.
