KRAJEVNA KRONIKA
Delo, 11. maj 1978 dLib.si
ČADRG, 10. maja – Obdan z visokimi gorami, na prisojnih terasah Ruta, pod katerimi nekaj sto metrov nižje v grapi buči Tolminka, se razteza Čadrg. Štirideset prebivalcev do nedavnega samostojne krajevne skupnosti (Čadrg se je sedaj pridružil krajevni skupnosti Tolmin) vdano opazuje odseljevanje mlajših vaščanov. Sedaj bivata v vasi le dve mladi družini z otroci. Odseljevanje v dolino ni zaustavila niti sedem kilometrov dolga cesta do Tolmina, ki so jo krajani pred tremi leti sami razširili in na nekaterih mestih dobesedno vklesali v skalo.
Ker je večina prebivalcev Čadrga ostarela, morajo tisti, ki so še pri močeh, vsako leto vložiti v obnovo ceste tudi po sedemsto ur prostovoljnega dela. Čeprav cesta ni mogla zaustaviti izseljevanja, je vsaj olajšala dovoz gradbenega materiala po potresu, ki je poškodoval domala vse hiše. Eno pa je bilo potrebno zgraditi na novo. Cesta pa najbolj zaživi ob koncu tedna, ko se v Čadrg vračajo tisti, ki so zaposleni v bolj ali manj oddaljenih krajih v dolini in pa seveda šolarji, ki za časa pouka živijo pri sorodnikih v mestu.
Čadrg je dobil električno napeljavo že leta 1954 in tako so si nekatere domačije olajšale življenje s sodobnimi stroji. Nabavili pa so si tudi kosilnice, ena domačija pa ima tudi traktor. Najbolj pa se vaščani pritožujejo zaradi neredne dostave pošte. Najhuje je za časopise, saj starih nihče ne bere rad. Mnogi so odpovedali tudi tednike, saj so jih dobivali tudi z nekajtedensko zamudo.
OBSEŽNE SENOŽETI IN PAČNIKI
Travniki, ki na Rutu prehajajo v obsežne senožeti, in številni visokogorski pašniki so prebivalcem teh krajev omogočili predvsem močan razvoj planšarske živinoreje. Z odseljevanjem prebivalstva pa se je takoj po vojni zmanjšalo število govedi in sedaj je v Čadrgu le še 30 krav-molznic. Tudi rejo koz, nekoč tako značilno za te kraje, so že pred leti popolnoma opustili. V mlekarni vaške skupnosti vaščani vsak dan predelujejo mleko v sir (tolminec), ki ga odkupuje Planika iz Kobarida.
NIKOLI VEČ SE NE BODO ODPRLA ŠOLSKA VRATA
Veliko šolsko poslopje so Avstrijci zgradili okoli leta 1900 in še pred 15 leti je v šoli odmeval živ-žav tridesetih šolarjev, ki so v Čadrgu končali celo osemletko. Danes je v vasi le še pet otrok, ki se le ob koncu tedna vračajo v rodno vas iz Tolmina, kjer obiskujejo šolo. Sicer pa stavba na samem robu grape le navidezno ponosno kljubuje času, kajti potres pred dvema letoma jo je tako močno poškodoval, da je nihče več ne uporablja. Leta 1944 se je v vasi zadrževal idrijskotolminski odred. Na to leto spominja tudi pomnik ob stari šoli, v kateri so bile 6. oktobra 1944 ilegalne volitve za prvo skupščino narodnoosvobodilnega odbora za tolminsko okrožje.
MAJHNA IN EDINA
Čeprav taka, je stavba, ki je nekoč kmetu služila za sušenje sadja in ki jo je družina iz notranjosti Slovenije preuredila v originalno počitniško hišico, svetal primer in vzgled kako ohraniti vsaj majhen del tega visokogorskega sveta. Kajti vas Čadrg in njej podobne vasi in za selki, ki so zaradi izseljevanja prebivalstva obsojene na počasno izumiranje, se ne sme spremeniti v ruševine. Pa ne le zaradi truda, ki so ga generacije vlagale v zidavo hiš, planšarij in vzdrževanje senožeti, temveč tudi zaradi nas samih, ki živimo mestih obdanih z betonom.
KATJA RO
