Danes mineva natanko 70 let, odkar je bila ustanovljena Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije – kot eden najpomembnejših neformalnih stebrov slovenskega gorniškega izobraževanja. Čeprav se obletnice pogosto berejo kot formalni jubileji, ima ta pravzaprav globlji pomen: govori o tem, kako slovenska družba razume mladost, naravo in prenos vrednot med generacijami.
Mladinska komisija PZS, ki je nastala v takrat precej dejavnem in spodbujanem obdobju mladih, od leta 1956 skrbi za druženje, vzgojo, izobraževanje ter spodbujanje mladih k obiskovanju gora. A njen pomen presega tehnično znanje. Komisija je bila skozi različna obdobja bolj ali manj uspešen prostor, kjer se prenaša kultura gorništva – odnos do narave, skupnosti, tveganja, odgovornosti in svobode.
Gore so (do povsem turistično usmerjene sedanjosti) v slovenskem prostoru vedno imele simbolno težo: bile so kraj identitete, preizkušnje in pripadnosti. Mladinska komisija je ta simbolni prostor prevedla v pedagoški model, ki mlade uči, da je gora učiteljica, ne poligon. Poudarek je torej na varnosti, odgovorno ravnanje v naravi in ljubezen do gorskega sveta. To ni le tehnični sklop pravil, temveč etični okvir. Mladi se učijo, da je varnost rezultat znanja, opazovanja, samodiscipline in spoštovanja. V nekem smislu je to proces oblikovanja gorske etike – nečesa, kar se ne da predpisati, temveč se prenaša skozi izkušnjo, mentorstvo in skupnost.
Sedemdeset let delovanja pomeni sedemdeset generacij, ki so skozi planinske krožke, tabore, izlete, orientacijska tekmovanja in mladinske odseke oblikovale svoj odnos do narave.
Komisija je bila vedno več kot organizacijska struktura. Bila je socialni laboratorij, kjer so se mladi učili sodelovanja, zaupanja, solidarnosti in odgovornosti – vrednot, ki so v gorah nujne, v družbi pa pogosto zanemarjene.
Gorništvo mladih je vedno temeljilo na telesni izkušnji – hoji, naporu, ritmu, orientaciji. A prav ta telesnost je ključna za antropološko razumevanje: mladi se skozi gibanje učijo sveta. Gora jih oblikuje, ker jih postavi v razmerje do prostora, vremena, skupine in lastnih meja.
Mladinska komisija je sedemdeset let skrbela, da ta proces ni prepuščen naključju, temveč voden, varen in smiseln.
Obletnica Mladinske komisije PZS ni le spomin na ustanovitev, temveč priložnost za razmislek o tem, kako kot družba razumemo mladost in naravo. Komisija je (bila) dokaz, da je mogoče v različnih (družbenih) sistemih vzgajati generacije, ki naravo ne izkoriščajo, temveč jo spoštujejo; ki v gorah ne iščejo le dosežkov, temveč smisel.
Sedemdeset let kasneje ostaja njeno poslanstvo enako jasno: mlade učiti, da je gora prostor svobode, odgovornosti in skupnosti.
