S Felixom Bergom o »škandalu Everest«

Felix Berg

Felix Berg, alpinist in ustanovitelj agencije SummitClimb, je v intervjuju na Montagna TV pojasnil, da tako imenovani »škandalu Everest« ni škandal »alpinizma«, temveč škandal v nepalskem turističnem sektorju, predvsem v treking industriji, ne v svetu odprav na osemtisočake. Po njegovem mnenju so mediji z uporabo imena Everest ustvarili napačen vtis, da je prizadet tudi visokogorski komercialni alpinizem, kar ne drži.

Kaj se je dejansko zgodilo?
Med letoma 2022 in 2025 je v Nepalu delovala organizirana mreža prevar, ki je turistom (predvsem trekerjem) podtika­la zdravila in razne dodatke, ki so povzročali simptome višinske bolezni, da bi lahko sprožila lažne helikopterske reševalne akcije in nato zahtevala visoke zneske od zavarovalnic.
Preiskave so razkrile: 171 lažnih reševanj samo pri eni reševalni službi, 4.800 turistov vpletenih v tri leta, 32 obtoženih, med njimi vodniki, lastniki agencij, piloti, zdravniki in bolnišnice, skupno škodo okoli 20 milijonov dolarjev.
Berg poudarja, da »alpinistične« komercialne odprave na Everest niso bile del te prevare, saj se tovrstne manipulacije dogajajo predvsem na treking poteh, kjer je nadzor slabši, turisti pa manj izkušeni.

Ali bo škandal vplival na turizem?
Berg meni, da visokogorski komercialni alpinizem ne bo prizadet, trekking turizem pa lahko občuti upad, saj so trekerji bolj občutljivi na medijske zgodbe o »zastrupljanju« in lažnih reševanjih.
Kljub temu poudarja, da je večina nepalskih agencij poštenih, le majhen delež je bil vpleten v prevaro.

Spremembe po pandemiji in novi tipi strank
Po njegovih opažanjih se je po covidu povečalo zanimanje za osemtisočake, vendar: prihaja več neizkušenih strank, SummitClimb zato ohranja strogo selekcijo in jasno komunicira, kakšna pripravljenost je potrebna.
To velja tudi za »nižja« gorstva, kot so 6.000–7.000 m.

Ali se turizem na 8.000 m še povečuje?
Berg meni, da je vrhunec množičnosti že mimo (2019), a zanimanje ostaja visoko.
Opazi pa nov trend: izkušeni alpinisti iščejo manj obljudene cilje, zanimanje raste za tehnično zahtevnejše sedemtisočake v Srednji Aziji, mnogi želijo drugačne sezone, nove smeri, bolj “čisto” izkušnjo.

O etiki: kisik, »fair means« in Xenon
SummitClimb ostaja zavezan vzponom brez dodatnega kisika, čeprav ponujajo kisik za nujne primere.
Berg opozarja: vzpon brez kisika je veliko težji in bolj tvegan, zato mora biti ravnotežje med slogom in varnostjo, »boom« komercialnih vzponov z dodatnim kisikom je ogromen, Xenon pa vidi kot marketinški trik, saj hipoksične komore že zadostujejo za aklimatizacijo.

Ali lahko Nepal reši problem?
Berg je ob tem skeptičen. Nepal ima veliko pravil, a 95 % jih nihče ne nadzira. Primer: omejitve velikosti šotorov v baznem taboru, zahteve glede izkušenj za dovoljenja — a se jih ne preverja,
trajna rešitev je možna le, če lokalne agencije same začnejo spoštovati standarde.

Kaj bo bolj vplivalo na turizem: škandal ali vojna?
Po njegovem za »alpiniste« visoki stroški letalskih vozovnic niso kritični, za trekerje pa so lahko odločilni, dodatno vpliva podzavestni strah pred globalnimi konflikti, čeprav je Nepal daleč od kriznih območij.

Ključna misel Felixa Berga
»To ni škandal komercialnega alpinizma. To je škandal v nepalskem turističnem sektorju. Everest so mediji uporabili kot magnet za pozornost.«

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja