Kako je nastal Tatranský národný park, najstarejši narodni park na Slovaškem in eden najdragocenejših gorskih ekosistemov v Evropi? Tekoča pripoved nas popelje v čas, ko so se ideje o zaščitenih območjih šele začele rojevati. Medtem ko so konec 19. stoletja prvi narodni parki nastajali v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji, je Evropa svoj prvi park dobila šele leta 1910 na Švedskem, kmalu zatem pa še v Švici. Prav v tem obdobju so strokovnjaki začeli pozorno opazovati tudi sever današnje Slovaške, kjer se dvigajo Vysoké Tatry – gorska veriga, ki je že takrat veljala za naravni zaklad.
Pot do ustanovitve TANAP‑a je bila dolga in zapletena. Trajala je skoraj štiri desetletja, prepletena s političnimi spremembami, družbenimi preobrati in vztrajnostjo posameznikov, ki so verjeli, da so Tatry vredne zaščite. Prav v to obdobje nas popelje pripoved Ing. Mikuláša Michelčíka, sina prvega direktorja parka, ki se spominja očetove vloge pri nastanku institucije, ki je leta 1949 postala temelj varovanja najvišjih evropskih gora severno od Alp. Pavol Kral …
TANAP danes obsega 73.800 hektarjev z dodatno 30.703 hektarjev veliko varovalno cono. Vključuje tri gorske skupine: Vysoké Tatry, Západné Tatry in Belianske Tatry, katerih grebeni se v loku raztezajo od Ľaliovega sedla do Kopskega sedla. Najvišji vrh, Gerlachovský štít (2655 m), je hkrati najvišja točka celotnega karpatskega loka. Zaradi izjemne biotske raznovrstnosti so Tatre skupaj s poljskim delom parka od leta 1993 tudi UNESCO biosferni rezervat.
Park je prepreden s približno 600 kilometri planinskih poti, ki so zaradi občutljivosti visokogorskega okolja med 1. novembrom in 15. junijem delno zaprte. V njem se najde več kot 100 gorskih jezer, med njimi največje in najgloblje Veľké Hincovo pleso, ter najvišje ležeče Modré pleso na 2192 metrih. Edina jama, odprta za obiskovalce, je Belianska jama, ki razkriva podzemni svet vzhodnih Tater.
Za razumevanje naravne in kulturne dediščine parka ima posebno vlogo Muzej TANAP‑a v Tatranski Lomnici, ustanovljen leta 1957, kjer so zbrane naravoslovne, zgodovinske in etnografske zbirke, ki pripovedujejo zgodbo o gorah in ljudeh, ki so z njimi živeli.
Video tako združuje zgodovino, osebno pričevanje in naravoslovni pogled na območje, ki je postalo simbol slovaške identitete in eden najstrožje varovanih gorskih ekosistemov v Evropi. Gre za zgodbo o naravi, ki je preživela stoletja sprememb, in o ljudeh, ki so verjeli, da jo je treba ohraniti za prihodnje generacije.
