Znamenito steno Malega Druja so podori (najbolj leta 2011) tako preoblikovali, da ima novo obliko. V njej alpinisti (lahko) plezajo, n0ve smeri – zgodbe in tragedije, ki so se odvijale, pa ostajajo kot človeški pričevalci …
V začetku avgusta 1966 sta se dva nemška plezalca Heinz Ramisch in Hermann Schridell podala v zahodno steno Petit Druja – mogočne granitne stene visoko nad Chamonixom. Neizkušena in slabo pripravljena sta se 13. avgusta ujela na ozki polici 700 metrov nad tlemi pod previsom, ki ga nista (z)mogla premagati. Brez možnosti za vzpon ali spust sta obtičala v steni, ki je zanju postala past. Sledilo je eno najbolj dramatičnih in kontroverznih reševanj v zgodovini alpinizma.
Hemmingov klic k dejanju
18. avgusta v Entrèvesu Američan Gary Hemming in Nemec Lothar Mauch srkata kavo, ko v časopisu Dauphiné Libéré prebereta o izgubljenih Nemcih in neuspešnih poskusih reševanja s strani elitne vojaške enote EHM. Hemming, ki je steno poznal kot svojo dlan – leta 1962 je tam z Royalom Robbinsom splezal Ameriško direktno – je bil prepričan, da je rešitev v pristopu od spodaj. »Morava iti, Lothar!« je vzkliknil.
V Chamonixu sta hitro zbrala ekipo: François Guillot, Gil Bodin, Mike Burke in filmski ustvarjalec Gérard Bauer. Bivakirali so na Montenversu, pripravljeni na vzpon.
Gilles Bodin, član reševalne ekipe Garyja Hemminga, profesionalni gorski vodnik, ki je leta 1975 skupaj z bratom Patriceom in alpinistoma Patrickom Cordierjem in Jeanom Afanassieffom ustanovil organizacijo Compagnie Indépendante des guides de Chamonix o takšnih reševanjih: »Najprej bom rekel, da če bi danes mlade plezalce in alpiniste vprašali, kaj vedo o tem dogodku, bi razumeli, da so za mlade ti dogodki tako oddaljeni in nerazumljivi kot srednjeveška zgodovina Evrope. Zame pa so ti dogodki tako sveži v spominu, kot da bi se zgodili šele včeraj.
Desmaisonov vstop v igro
Medtem se je René Desmaison, eden najvidnejših francoskih alpinistov, vračal z vzpona na Pic Albert. Ko je izvedel za dogajanje, je takoj ukrepal – ne zaradi dolžnosti, temveč priložnosti za slavo. Z mladim vodnikom Vincentom Merciéjem in novinarjem Gérardom Géryjem se je s helikopterjem podal proti Druju, obljubljajoč ekskluzivne fotografije za Paris Match.
Tekma med ekipami
Medtem ko se je Hemmingova naveza vzpenjala po zahodni steni, so uradne reševalne ekipe, EHM, poskušale doseči Nemca z vrha. A previsi so bili za njih preveliki. V soboto, 20. avgusta se je Desmaison pridružil Hemmingovi ekipi. Skupaj so se splezali do 100 metrov pod Nemca, slišali njune krike, a jih je po nihajni prečnici ločila še znamenita 90-metrska zajeda – ključni prehod smeri iz leta 1952.
Na drugi strani so vodniki iz Chamonixa, ki so delovali s severne stene, zaostajali. Napetost med ekipami je naraščala.
Dosežen cilj – in tragedija
V nedeljo, 21. avgusta ob 11.50, se je Gary Hemming končno pridružil obupanima Nemcema. Kmalu zatem je priplezal do njiju tudi Desmaison, ki je že pripravljal fotoaparat. Vodniki pod vodstvom Gérarda Devouassouxa so prispeli le nekaj minut za njima. Zmagovalca reševanja sta bila Hemming in Desmaison.
A tragedija je bila neizbežna. Med sestopom po zahodni steni se je Nemec Wolfgang Eggle, član EHM, zapletel v svojo vrv. Pred očmi drugih je umrl zaradi zadušitve – grozljiv opomin na ceno reševanja.
Slava, polemika in izključitev
23. avgusta je helikopter končno spustil izčrpana, a živa, Ramischa in Schridella na letališče v Chamonixu. Pod bliski novinarjev in vzkliki množice sta bila Hemming in Desmaison razglašena za junaka. A znotraj vodniških vrst je vrelo. Desmaisonovo ravnanje – zavrnitev sodelovanja z uradnimi ekipami – je sprožilo ogorčenje. Naslednji dan je bil izključen iz Compagnie des Guides de Chamonix.
Renéjev položaj je še dodatno poslabšalo dejstvo, da mu je pet tednov po končani reševalni akciji Združenje gorskih vodnikov Compagnie des guides de Chamonix odvzelo certifikat gorskega vodnika in ga izključilo iz svojih vrst. Razlogi za to odločitev, ki je bila za Renéja (in za druge plezalce, ki so ga podpirali) šokantna, so bili uradno navedeni:
1. René Desmaison se je 19. avgusta osebno pridružil reševalni ekipi Garyja Hemminga, ne da bi se posvetoval z vodstvom združenja in jih o tem sploh ne obvestil.
2. Podpis pogodbe in prejemanje denarnega nadomestila od novinarjev za poročanje o reševalni akciji – kar ne ustreza sprejeti etiki Združenja gorskih vodnikov Chamonixa.
3. Zavrnitev sodelovanja v reševalni akciji v reševalni ekipi iz združenja, ki je po ukazu Jeana Franca, vodje reševalne akcije, odšla pomagat nemškim plezalcem v severno steno Petit Druja.
V resnici se je ta konflikt med Ronejem in združenjem (s)kuhal že dolgo časa in po reševalni akciji, ki je bila zadnja kaplja v tem odnosu, je dosegel zadnjo fazo.
V arhivih lahko najdete tudi ostala zahtevna alpska reševanja (tudi Slovencev), ki so bila odraz nekega drugega obdobja – junaškega in neizprosnega boja! Tudi znameniti ledeniški pilot Hermann Geiger je umrl tistega leta.
Vsekakor smo še danes priče raznoraznim željam po slavi, ki jo prinese reševanje, le tega, da bi časopisi plačevali za ekskluzivne novice, ni več, … Ostaja (nam) le kopiranje … https://www.montagnes-magazine.com/actus-histoire-gary-hemming-rene-desmaison-sauvetage-drus
