Ratitovec

NAŠ STIK

Januar 1998: Čeprav ima Ratitovec skromno višino, sega vendar nad zgornjo gozdno mejo in so obsežni vršni deli pokriti s planinskimi pašniki. Prav zato je pod vrhovi zraslo več planin.

Nad Selško dolino se kot mogočen zid dviga njegovo prostrano travnato sleme. Po obliki je ravno nasproten kot velika večina naših gora, ki imajo na severni strani bolj strma, na južni pa položnejša pobočja.

Njegovo vršno pobočje je golo in poteka v smeri vzhod – zahod. V njem je več vrhov. Vasi Selce kaže dva, Gladki (1666 m) na levi in Kosmati vrh (1643 m) na desni. Zahodno od njiju je najvišja vzpetina Altemaver (1678 m), še zahodnejši pa je Kremant (1658 m). Na Bohinjskem sedlu pri Soriški planini se Ratitovec navezuje na greben Spodnjih Bohinjskih gora. Do tja je še več nižjih vrhov in sedel oz. prevalov. Na severno stran se pobočja polagoma znižujejo v neizmerne gozdove planote Jelovice. Južna stran pa ni prav nič položna, v dolino padajo strme travnate vesine, ki ponekod prehajajo v posamezne pečine in prave stene (tu je speljanih celo nekaj plezalnih smeri). Tik pod Gladkim vrhom stoji Krekova koča (1642 m, ime ima po organizatorju slovenskega zadružništva dr. Janezu Kreku). Koča je bila večkrat obnovljena in prizidana. Odprta je od junija do septembra, vmes pa še ob vikendih, razen če je slabo vreme. 200 metrov nižje zahodno stoji na manjšem sedelcu zimski bivak.

Čeprav ima Ratitovec skromno višino, sega vendar nad zgornjo gozdno mejo in so obsežni vršni deli pokriti s planinskimi pašniki. Prav zato je pod vrhovi zraslo več planin. Na severni strani so Pečana, Klom in Danjarska, na južni pa Prtovška planina. V zavetju pod južnimi strmalmi so na sončni terasi na višini med 800 in 1200 metri nanizane slikovite soriške vasi, ki spadajo med najvišja slovenska naselja (Zgornje Danje, 1100 m, so najvišje strnjeno naselje v Sloveniji). Tukajšnji kraji so znani tudi po tem, da so konec 13. stoletja freisinški škofje, takratni lastniki tega ozemlja, začeli tu naseljevati Nemce s tirolskega. Ti so živeli v precejšnji osamljenosti, zato so tudi dolgo ohranili svojo govorico. Najdlje se je ohranila v Spodnjih Danjah, kjer današnji govor še spominja na izvor priseljencev. Na njihovo prisotnost nas spominjajo tudi nekatera neobičajna krajevna imena kot so npr. Tonderškofel, Kremant, Altemaver, Erbelc, Štoment ali priimki Gartner, Trojar, Kemperle, Torkar, Jenštrle in drugi. Takrat so po okoliških hribih kopali železovo rudo bobovec. Zato je škof tod kasneje naselil še Furlane, da so začeli s fužinarstvom. Tako so nastali Železniki. Zadnji plavž je prenehal delovati v začetku tega stoletja. Med ostalimi zanimivostmi si lahko v Spodnji Sorici ogledamo še rojstno hišo in kip priznanega slovenskega slikarja Ivana Groharja, v Zgornji pa izvir reke Sore.

Ratitovec prištevamo k Julijskim Alpam, čeprav ne dosega tako velikih višin. Zgrajen je iz dachsteinskega apnenca, iz kakršnega so tudi Bohinjske gore. Vseeno ga ne moremo prištevati k “pravim” Alpam. Po svojem značaju in višini bolj pripada mehkemu, sredogorskemu svetu Škofjeloškega hribovja. Po vrhovih se pasejo krave in rastejo borovnice. Ljubitelje gora razveseljuje bogata gorska flora (murke, planike, rumeni in panonski svišč, rododendron, kranjska lilija idr.). Tu najdemo endemične gorske vrste hroščev in ogrožene vrste pajkov. Pogorju dajejo poseben čar tudi macesnovi gozdovi. Razgled z Ratitovca prištevajo med najlepše v slovenskih gorah. Julijce vidimo kot enotno nazobčano gorovje, Karavanke kot dolgo obzidje, ki se v daljavi navezuje še na Grintovce.

Ratitovec je zelo znan in priljubljen planinski cilj. Dostopen je po več označenih poteh. Iz Prtovča ga lahko dosežemo skozi dolino Razor (to je najkrajši pristop na vrh, 1.30 ure) ali čez gozdnat pomol Poden (2 uri). Iz Soriške planine izvedemo do vrha dolgo in zanimivo prečenje. Z južne strani se lahko nanj podamo iz vasi Sorica skozi zaselka Zgornje Danje (2 uri) ali Torke (slabi 2 uri), prav iz Selške doline pa vodita nanj dve poti, iz Zalega Loga in Podrošta (3 – 4 ure). Z Bohinjske strani se vzpnemo iz Bitenjske planine (3.30 ure). Označena vezna pot ga preko planine Klom povezuje tudi z Dražgoško goro. Tudi v snežni sezoni je Ratitovec priljubljeni smučarski cilj. Prečenje gore iz Soriške planine do Prtovča je verjetno naprijetnejši izlet, kar nam jih Ratitovec ponuja. Tura je sicer dolga (v snegu 4 do 5 ur, v kopnem pa 3 ure samo do vrha). Čeprav so vse poti na vrh nezahtevne, pa vzpona na to goro vseeno ne smemo podcenjevati. Predvsem v snežnih, vlažnih ali pomrznjenih razerah moramo biti na južnih pobočjih izredno previdni. Pri orientiranju nam bosta v pomoč zemljevida Škofjeloško pogorje (1:40.000, 1981) in Julijske Alpe, vzhod (1:50.000) ter Atlas Slovenije. Obisk tukajšnjih vasi nam popestrijo tudi nekatere turistične kmetije (Ekar v Spodnji Sorici, Petričk v Prtovču in druge).

Vladimir Habjan

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja