Alpinistične novice 4/1998

Uspešna in žalostna sezona slovenskega alpinizma

Najboljše vzpone je v minuli sezoni opravil izginuli Janez Jeglič – Priznanja PZS še za Moniko Kambič, Andreja Markoviča in Meto Boncelj

NAJBOLJŠI VZPONI – V sezoni 96/97 jih je opravil izginuli Janez Jeglič.
(Foto: Stane Klemenc)

Predsednik Planinske zveze Andrej Brvar in najuspešnejši alpinist sezone 1995/96 Tomaž Humar sta na prireditvi, ki je bila v torek 13. januarja v dvorani stolpnice Dela, podelila priznanja najuspešnejšim alpinistom in alpinističnim smučarjem v sezoni 1996/97. Nekatera dejanja slovenskih alpinistov v minulem letu sodijo v svetovni vrh, žal pa je bila cena za te uspehe dosti previsoka.

V letu 1997 so alpinisti, ki so se v zadnjem času posvečali špor­tnemu plezanju, opravili več zahtev­nih prostih ponovitev dolgih smeri, tako da se tudi v tej disciplini pri­bližujemo dogajanju v svetu. Naši alpinisti so v minulem letu pustili sledi tudi na najvišjih vrhovih sveta. Grošelj, Klemenc in Vodišek so sto­pili na najvišji vrh Antarktike, Kozjek pa je brez kisika priplezal na Mt. Everest. Konec oktobra sta Hu­mar in Jeglič preplezala zahodno steno Nuptseja. Zaradi nesreče Ja­neza Jegliča na vršnem grebenu pa se bomo minulega leta spominjali z grenkobo.

Izbor najuspešnejših sta na po­dlagi strokovnih kriterijev opravili Podkomisija za vrhunski alpinizem in Podkomisija za alpinistično smu­čanje pri Komisiji za alpinizem PZS. Najboljše vzpone v minuli sezoni je opravil Janez Jeglič. V začetku leta je zmagal v težavnostni in hitrostni preizkušnji na tekmovanju lednih plezalcev v Courchevelu, nekaj te­dnov kasneje pa svojo pripravlje­nost in talent dokazal v požlejenih škotskih stenah, kjer je opravil prvo prosto ponovitev dolgo oblegane smeri The Citadel. Jeseni je s soplezalcema preplezal prvenstveno smer v še deviški steni Lobucheja in se povzpel na Pumori. S Tomažem Humarjem je v petih dneh preplezal zahtevno in zelo nevarno zahodno steno Nuptseja, nato pa izginil na ostrem grebenu. Zato so se odločili, da priznanja za najuspešnejšega al­pinista letos ne podelijo.

Monika Kambič
Priznanje za najuspešnejšo alpi­nistko je že drugo leto zapored pri­padlo Moniki Kambič. V minuli se­zoni je opravila več kot 80 vzponov doma in v tujini, med njimi tudi nekaj velikih klasičnih smeri v Dolo­mitih in Bonattijev steber v Druju. V začetku leta je obiskala tudi Pa­tagonijo, kjer pa ni uresničila vseh načrtov, zato bo letos odpravo po­novila.

Andrej Markovič
Mladi Andrej Markovič je prejel priznanje za najperspektivnejšega alpinista. Preplezal je vrsto skal­nih in lednih prvenstvenih smeri v domačih gorah in pozimi ponovil znano Britansko smer v Grandes Jorasses. Na mednarodnem alpini­stičnem taboru UIAA za perspek­tivne alpiniste v pogorju Chola San je preplezal tri prvenstvene smeri na še neosvojene vrhove in tako po­stal eden najuspešnejših udeležen­cev tabora.

Meta Boncelj
Priznanje za najuspešnejšega al­pinističnega smučarja je tokrat dobila smučarka Meta Boncelj, ki je v Andih postavila slovenski ženski višinski rekord, ko je smučala z za­dnjega platoja (6200 m) pod vrhom Chopicalcija.

Zimski vzponi nad Belopeškimi jezeri
Filip Bence je 28. 12. 1997 v zahodni steni Zadnje Ponce, ki se dviga nad Belopeškimi jezeri na italijanski strani meje, preplezal prvenstveno smer Sreča (III-IV, 60 – 70 st, 750 m). Smer poteka v desnem delu stene, nekako v vpadnici škrbine med Zadnjo Ponco in Strugom. Skoraj celo smer je preplezal po snegu, le na nekaj mestih pa je z derezami in lednimi orodji popraskal tudi po skali. Med zahtevnim sestopom se je moral nekajkrat spustiti po vrvi.
V soboto 10. januarja se je Bence vrnil pod isto steno, tokrat v navezi z Erikom Švabom. Preplezala sta osrednjo grapo, ki sta jo do sedaj – po nekoliko različnih variantah – pozimi preplezali le dve navezi (italijanska Benet-Meroi in slovenska Ložar-Naglič). Tudi Bence in Švab sta plezala nekoliko po svoje in potegnila verjetno najbolj direktno varianto. Za 850 metrov visoko smer sta porabila le pet ur. Po Bencetovih besedah sta imela v smeri fantastične razmere, saj sta ves čas plezala po dobrem snegu in ledu. Pod steno sta se vrnila po žlebu, ki ga je Bence uporabil že po svojem solo vzponu.

Tri prvenstvene ledne smeri
Aljaž Anderle (Mammut) je v stenah tržiških hribov preplezal več lednih smeri. S Klemenom Premrlom sta 6. 1. ponovila AGT (led 4-5, 400 m) v Begunjščici, v kateri sta naletela na solidne razmere. Nekaj dni kasneje je z Dejanom Jekovcem preplezal Prontarsko (3) v Velikem vrhu in ugotovil, da so razmere v tem hribu dobre. S Premrlom sta se vrnila 10. 1. in z avstrijske strani Hajneževega sedla preplezala novo smer Preblisk (led 4-5, 400 m) v Velikem vrhu. Potegnila sta jo levo od smeri Bean, katere avtor je prav tako Anderle. Težji so 3 raztežaji, potem pa je do vrha vodi grapa, ki jo prekinjajo krajši skoki.
Nekaj dni kasneje je Anderle sam preplezal še dve novi ledni smeri v Velikem vrhu, tokrat s slovenske strani Hajneževega sedla. Prva je Terra incognita (5-, 200 m), katere ključno mesto je 15-metrska poledenela plošča, druga pa Terra nostra (3-4, 150 m).
Matej Meglič (Kavka) je 11. januarja sam preplezal Kozorogovo smer v Begunjščici. Za vzpon je potreboval le dve uri, čeprav so bili skoki zoprni in jih je moral preplezati bolj po skalah in travah kot po ledu.

Bele sanje
V novički o tretji ponovitvi Belih sanj, ki je bila objavljena prejšnji teden, se je zapisala napačna ocena. Bevk in Samec za tehnično težavnost vzpona predlagata oceno 4 in ne 5, kot je pisalo, kompleksna težavnost pa ostane nespremenjena (IV-V).

Angleška plezalska scena
Angleži so v domačih plezališč ra­zvili poseben stil športnega plezanja, pri katerem smeri niso zavarovane s svedrovci, kot je to večinoma v na­vadi, ampak si plezalec varovanje na­mešča sam med vzponom. Zato je marsikatera smer v njihovih plezališčih tudi precej nevarna.
Minulo poletje so imeli trije ple­zalci pravo tekmo za prvi vzpon v zahtevni smeri Grave Diggers (angle­ška ocena E8 6c) na Llanberis Passu. Gre za tipično angleško smer. Začne se po poči, v kateri je 10 metrov nad tlemi možno namestiti zanesljiv zatič, potem pa čaka plezalca 8 metrov brez varovanja, najtežji pa je prav zadnji gib. Neil Gresham je nekega večera smer naštudiral varovan z vrha, ko pa je slišal, da se zanjo zanimajo tudi drugi, je prišel takoj naslednje jutro in preplezal smer še od spodaj. Manj kot uro za njim je smer ponovil Tim Hammond, naslednji dan pa je to uspelo še Leo Houldingu.

Srečanje v Walesu
Komisija za alpinizem je objavila razpis za udeležbo dveh alpinistk na mednarodnem srečanju v Walesu, ki bo od 10. do 17. maja 1998. Prijave pošljite na PZS, KA, Dvoržakova 9, Ljubljana do 15. februarja. Na istem naslovu dobite tudi vse dodatne in­formacije.

Turno-smučarski vodnik
V zbirki planinskih vodnikov za­ložbe Sidarta je konec prejšnjega te­dna izšel turno-smučarski vodnik za Slovenijo, ki ga je napisal Igor Jenčič. Knjiga je že v knjigarnah in športnih trgovinah, cena pa je 3890 SIT.

Srednješolsko prvenstvo
Srednješolsko prvenstvo v špor­tnem plezanju bo 29. januarja na Ško­fijski klasični gimnaziji. Kvalifikacije za mladinke bodo ob 10. uri, za mla­dince pa uro kasneje. Finale bo ob 17.30. Za manj izkušene tekmovalce bo organizirana tudi B tekma z varo­vanjem od zgoraj.
Šole naj pošljejo prijave do 23. 1. na naslov Škofijska klasična gi­mnazija, Štula 23, 1210 Lj.-Šentvid. Startnino (900 SIT na tekmo­valca) je potrebno nakazati na ŽR 50104-603-43869, sklic na št. 3010. V prijavi mora biti navedena letnica rojstva in izbira tekmovanja (A ali B). Podrobnejše informacije dobite pri Andreju Kokalju (tel. 061/ 152 11 12).

Sedem vrhov
Stipe Božič, hrvaški alpinist, dober znanec naših alpinist in udeleženec tudi več naših odprav, je pripravil za­nimivo TV serijo 18 polurnih oddaj, ki ima naslov »Sedem vrhov«. Pred­vajajo jih vsak petek ob 20.15 na pr­vem programu hrvaške TV.

Izbor za Daulagiri
Na kadrovsko odpravo na Daula­giri, ki bo plezala na goro v predmonsumskem obdobju, se je prijavilo 31 kandidatov. Na osnovi strokovne ocene Podkomisije za vrhun­ski alpinizem in presoje Komisije za odpravo v tuja gorstva je bilo izbranih 12 članov odprave, za kolikor so nepalske oblasti tudi izdale dovolje­nje. Člani odprave so (po abecedi): Simon Čopi (Soški AO), Tadej Golob (AO Železničar), Viki Grošelj (AO Lj.-Matica), Tomaž Jakofčič (Aka­demski AO), Davo Karničar (AO Je­zersko), Grega Lačen (AO Črna), Andrej Markovič (AO Novo mesto), Miha Marenče (AO Kranj), Janko Meglič (AO Tržič), Peter Mežnar (So­ški AO), Dušan Polenik (AO Rašica) in Tone Škarja (AO Kamnik).

Tolminski Kuk
Matija Klanjšček in Blaž Stres (oba Soški AO) sta 29. 12. 1997 pre­plezala dve prvenstveni smeri v zaho­dni steni Tolminskega Kuka. Obe po­tekata po grapah nad potjo s planine Razor na Krn. Najprej sta vstopila v največjo grapo nad potjo, nekaj časa gazila po njej, potem pa zavila v plo­šče, prekrite z zbitim snegom, in prišla do jame. Tam sta se navezala in po skalah in pršiču splezala čez skok, ki je bil ključ smeri. Novo smer sta ime­novala Nindri indri (IV, 85 st./55-60 st, 550 m, 3 h). Po sestopu sta se lotila še najbolj desne grape v steni. Naletela sta na lepo plezarijo po po­bočju, posejanem s skoki in nastala je smer Anina petrolejka (III, 75 st./50 st., 400 m). Po Stresovem mnenju bi se dalo obe smeri tudi presmučati, če bi zapadlo vsaj dva metra snega.

V Patagonijo
Monika Kambič in Klemen Mali odhajata danes v Patagonijo, kjer nameravata skupaj z argentinskim soplezalcem preplezati Casarottov ste­ber v Fitz Royu. Vsi trije upajo, da bodo vremenske razmere tokrat boljše kot minulo leto, ko sta Kambičeva in Mali prišla v Patagonijo z istim ciljem. Pod Fitz Royem sta ča­kala cel mesec, vendar sta imela v tem času le štiri povezane dni lepega vremena, tako da sta preplezala le nekaj krajših smeri. Letošnjo odpravo so omogočili Spino II, Občina, PD in AO Mengeš, PD in AO Kamnik, Uršič, Svilea, Calcit, Medic, Treking šport, Turnc, Alp šport in 3S šport.

Tekmovanje za osnovnošolce
AO Jesenice je v okviru priredi­tev ob 50-letnici odseka organiziral tekmovanje v športnem plezanju za osnovnošolce, ki se ga je udeležilo 34 otrok iz alpinističnih odsekov Je­senice in Mojstrana ter športno ple­zalnega odseka Radovljica. Tekmo­vanje je potekalo na umetni steni v OŠ Polde Stražišar na Jesenicah. Na­grade so prispevali Vrh, Mak, Ambient, Metuljček, Aqarium, Fun Šport, Zavarovalnica Triglav, Integral, Julijana, G-šport, Žito in Montana. Re­zultati: Deklice 1.-5. razred: 1. Nina Škufca, 2. Tjaša Kosič, 3. Vesna Malej; Dečki 1.-5. razred: 1. Anže Grilc, 2. Rok Mulej, 3. Aleš Glivar; Deklice 6. razred: 1. Eva Finžgar, Nina Hlebanja in Špela Legat, Dečki 6. razred: 1. Jaka Štefan, 2. Matic Javšovec, 3. Miha Jensterle.

Grapa v južnem pobočju Grintovca
Matija Klanjšček (Soški AO) in Andrej Mesner sta 13. januarja pre­plezala prvenstveno smer »Bad Dog in Big Foot« (III, 95 st./60-80 st., 150 m, 1 h), ki poteka po grapi v južnem pobočju Grintovca. Vstop v smer je 10 minut nad potjo s Kokrskega sedla na Grintovec, izstop pa je na gredini, po kateri smučarji običajno prečijo pod streho Grintovca. Smer sta pre­plezala nenavezana, saj ob odhodu na turo plezanja nista načrtovala in vrvi sploh nista imela s seboj.

Greben nad Možnico
Iztok Ipavec, Jože Makuc in Blaž Stres so 10. in 11. 1. prečil greben od Rombona čez Prišno glavo in Vrh Ribežnov do Velike Črnelske špice. Bilo je zelo toplo in zato nevarno za plazove.

Silbergeier drugič prosto preplezan
Avstrijec Peter Schaffler je sredi poletja opravil drugo prosto ponovi­tev smer Silbergeier (Srebrni orel) v Ratikonu. Smer je dolga šest raztežajev, najtežji med njimi pa je ocenjen 8b/b+. Avtor smeri je Beat Kammerlander, ki svoje smeri sicer opremi s svedrovci, vendar so le-ti tako daleč narazen, da deset metrov dolgi padci niso nič nenavadnega. Tudi Schaffler, ki se je s smerjo ukvarjal dve leti, je v njej nekajkrat pošteno poletel. Prosto ponovitev je opravil 22. avgusta, ko mu je kot prvemu v navezi uspelo prosto preplezati vseh šest raztežajev.

Miha Peternel

Poljaki na Nanga Parbat
Poljaki so prvi posegli po zimskih pristopih na najvišje gore sveta in opravili tudi največ prvih zimskih pri­stopov. Vodja večine odprav je bil Andrzej Zawada, ki vodi tudi to­kratno na Nanga Parbat (8125 m). Poskušali so že prejšnjo zimsko se­zono, toda niso uspeli: po Kinshofferjevi smeri sta Krzysztof Pankiewicz in Zbigniew Trzmiel začetkom febru­arja dosegla višino 7800 m.
Letošnja odprava, ki je še bolje opremljena, je odletela v Pakistan 20. decembra in za novo leto so bili že v baznem taboru. Pet ton prtljage jim je nosilo 186 nosačev. Odpravo je omogočil njihov Urad za telesno kulturo in turizem, sponzor pa sta dnevnik »Rzeczposplita« in japonska firma Nokia. V 12-članski odpravi ra­zen vodje in Ryszarda Pawlowskega, pravzaprav ni znanih imen, sta pa kar dva zdravnika, Bogdan Jankowski pa bo šef baze. Na vrh, računajo, bi se lahko povzpeli okoli 20. februarja.

Gremo skupaj v hribe!
Mladinski odsek PD Domžale je pripravil že tretjo knjižico z vzpod­budnim naslovom »Gremo skupaj v gore«. V njej so predstavljene dejav­nosti s katerimi se ukvarjajo, urnik srečanj po osnovnih šolah (kdo, kje in kdaj) in letošnje izlete, nanizali pa so še kup informacij, ki bodo koristile mladim pa tudi njihovih staršem. Po­sebej so predstavili lanski tabor v Kr­nici. Knjižica ima 52 strani formata A5, uredila jo je Saša Roškar, opisi pa so izpod peresa vodij izletov, druge pa sta pripravila načelnik MO Borut Peršolja in urednica, izšla pa je v na­kladi 400 izvodov.

Franci Savenc