Novoletno plezanje naših v topli in zanimivi Španiji
Poudarek plezanju na pogled – Na ta način preplezali več smeri z oceno 7c (IX) – Ostre ocene v Montanejosu
Novoletne praznike je precej športnih plezalcev preživelo v toplih španskih plezališčih. V lepem vremenu je večina plezala v Selli, kjer je skala podobna kot v stenah nad Ospom, in v Montanejosu, kjer so opremljene tudi več raztežajev dolge smeri.
Luka Zazvonil (Vrh) je v Selli na pogled preplezal tri smeri z oceno 7c, kar pomeni, da jih je prosto preplezal v prvem poskusu, ne da bi o smereh prej kaj vedel. Zelo hitro pa je preplezal še nekaj težkih smeri v Montanejosu. V drugem poskusu mu je uspelo v smereh Mark of the Best (8a+) in El Rey Lagardo (8a), za Escipulo mucho culo pa je navkljub nekoliko nižji oceni (7c+) porabil tri poskuse. Za smeri v Montanejosu velja, da so v primerjavi z drugimi plezališči zelo ostro ocenjene. Ocene pri omenjenih smereh so predlogi naših plezalcev, originalne ocene pa so vsaj za en plus nižje.
Matjaž Jeran (Sitograf, Canon, CityWall) je v Selli v enem dnevu preplezal dve smeri z oceno 7c (oz. IX) na pogled, kar sta bila tudi njegova do sedaj najboljša vzpona na pogled. Jeranu je uspelo na pogled preplezati še eno smer z oceno 7b+ in dve 7a+.
Kranjčan Igor Kalan (Petrol, ProMontana) je prav tako v Selli na pogled preplezal smer Keep the Faith (7c), na isti način pa je opravil še z dvema smerema z oceno 7b+. Robert Mihajl je v drugem poskusu preplezal smer z oceno 7c.
Miha Kajzelj je v Montanejosu preplezal dve nekoliko daljši smeri. Z Igorjem Kalanom sta v hladnem in vetrovnem vremenu ponovila štiri raztežaje dolgo smer Relax. Kajzelj je smer splezal prosto, vendar ne v prvem poskusu. Smer sta po raztežajih ocenila 6a+, 7a, 7a+, 6b. Na novega leta dan sta Kajzelj in Jeran menjaje se v vodstvu v prvem poskusu prosto ponovila 120 metrov dolgo smer La Sfinge (7a).Tudi med tem vzponom ju je zaradi mrzlega vetra pošteno zeblo. Pri obeh smereh so navedene ocene, ki so jih predlagali naši plezalci, originalne pa so za kake pol stopnje nižje.
Bele sanje
Jernej Bevk in Uroš Samec (oba AO Lj.-Matica) sta 30. decembra 1997 opravila tretjo ponovitev smeri Bele sanje, ki poteka v 700-metrski SV steni Vrha Polic nad dolino Možnice. Celo smer sta preplezala v snegu in tehnično težavnost ocenila z oceno 5, kompleksno zahtevnost vzpona pa IV-V. Plezala sta 10 ur in tako kot njuni predhodniki v spodnjem delu naletela na idealne razmere, v zadnjih raztežajih pa so se precej poslabšale. V zgornjem delu smeri so problematična tudi varovališča, ki se jih ne da urediti v skali. Bele sanje so 26. 12. 1986 prvi preplezali Bojan Počkar, Bojan Pograjc in Nejc Škof, na prvo ponovitev pa so čakale vse do lanske zime.
Pred novim letom je Aljaž Anderle soliral Centralni slap v Tamarju, Matej Meglič pa Desnega. Oba sta poročala o slabih razmerah. Meglič, ki je v Tamarju preživel cele praznike – zahvala gre seveda osebju koče, je 1. januarja 1998 vstopil tudi v Grapo med Šitami in Travnikom. Razmere v spodnjem delu so bile idealne, vendar se je zaradi velikih količin pršiča, ki so se usipale po grapi, že v spodnjem delu odločil za umik.
Razglasitev najuspešnejših
V torek 13. januarja ob 17. uri bo v dvorani Dela. Dunajska 5 v Ljubljani, razglasitev najuspešnejših alpinistov in alpinističnih smučarjev, ki bodo prejeli priznanja Planinske zveze Slovenije za dosežke v minuli sezoni.
Nove smeri v Iškem Vintgarju
V zgornji steni nad ozko dolino Iškega Vintgarja so plezalci AO Rašica pred leti opremili prvih nekaj smeri. Čeprav skala v sicer visoki steni ni povsod najboljša, so z delom nadaljevali in v plezališču je opremljenih že več kot 30 smeri in projektov.
V zadnjem času so v desnem delu glavne stene opremili tri raztežaje dolgo smer Ponočnjaki (6a+, 6b+, 6a), krajše nove smeri v desnem delu pa so: Drajsknedl (6c), Medvedka (6b), Fapa (6c), Babji jezik (7a), Rakičanka (7a), Beli Puhek (6c) in Sreča je opoteča (6a). Medvedka ima tudi drugi raztežaj z imenom Osir in oceno 6b+. V osrednjem delu stene so potegnili Šrtlinco (7a+). Desno od dostopa do stene (ki je pravzaprav sestop!) so opremili še pet krajših smeri: Urgenco (6b+), Vstopno varianto (6b), Lepota ni naključje (7b), Malo šolo (5c) in Otroški dodatek (5c).
Miro Masnoglav, ki je eden najbolj aktivnih pri urejanju plezališča, obljublja, da bo v skrinjico pod steno prinesel nekaj shem z vsemi smermi. V steni so ob zimskih inverzijah in sončnih dnevih temperature prav prijetne, poleti pa je potrebno nekaj pazljivosti zaradi kač in klopov.
Maša za Janeza Jegliča
Maša za pogrešanega alpinista Janeza Jegliča bomo darovali v soboto 17. januarja 1998 ob 16. uri v Domžalah.
Zahvala Irene Jeglič
Zahvaljujem se vsem, ki ste imeli Janeza radi in našo družino na kakršenkoli način, duhovno ali materialno, podpirate. Iskrena hvala za velikodušno in nesebično pomoč.
Izpopolnjevalni seminar
Izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje, ki ga organizira Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA, bo v soboto 24. 1.1998 v Domu na Kofcah nad Tržičem z začetkom ob 9. uri.
Popravni izpiti
Popravni izpiti za alpiniste bodo v četrtek 29. 1. 1998 ob 16. uri v telovadnici OŠ Pirniče. Podrobnejše informacije na PZS.
Pajkova streha
Jure Juhasz in Andrej Markovič sta ponovila Pajkovo streho (VI, A2) v Ospu. Smer, ki se začne z 90-metrskim stropom in je ena najbolj previsnih na svetu, so 1. 1984 prvi preplezali Janez Jeglič, Silvo Karo in Franček Knez. Navkljub veliki previsnosti pa zaradi številnih svedrovcev ne sodi med najtežje tehnične smeri v Ospu. Juhasz je sam v dveh urah preplezal še klasično Gobo.
Miha Peternel
Iščejo zdravnika
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je obnovila razpis za zdravnika, ki naj bi sodeloval v spomladanski odpravi Daulagiri ’98. Prijave je potrebno poslati do 20. januarja 1998 na naslov Planinska zveza Slovenije. Dvoržakova 9.1000 Ljubljana, s pripisom za Daulagiri ’97.
19 nepalskih vrhov brez plačila
Nepalsko Ministrstvo za turizem in civilno letalstvo je objavilo seznam 19 vrhov na katere se bo letos in vsaj še prihodnje leto dovoljeno vzpenjati brez plačila taks, ki so sicer predvidene za gorniško aktivnost. Nekateri od teh vrhov so celo novost na seznamu dovoljenih ciljev in bi znali postati zanimivi tudi za kakšno lažjo odpravo. Na seznamu so: Changla (6563 m), Nala Kantar (6062 m), Jethi Bahurani (6850 m), Tripura Hiunchuli (6563 m), Hongde (6556 m), Jagdula Peak (5764 m), Shey Shikhar (6139 m), Kande Hiunchuli (6627 m), Kanjiroba (6883 m), Nampa (6755 m), Sisne (5849 m). Fimkof West (6645m), Nampa South (6580 m), Raksha Urai (6593 m), Saipal East (6882 m), Surma Sarovar (6523 m), Tso Karpo (6518 m), Kagmara (6960 m) in Api West (7100 m).
Aljaska – vrata Arktike
Jutri ob 18. uri bo v prostorih Galerije Commerce na Einspieelerjevi 6 v Ljubljani otvoritev prodajne razstave doslej nerazstavljenih fotografij Matevža Lenarčiča. Na razstavi (je že njegova 12. samostojna), ki jo sponzorira Ameriški Center, bo 25 izbranih fotografij z Aljaske.
Nesreča pod Anapurno
Na božični dan lanskega leta je pod Anapurno (8091 m) umrl še eden slavnih himalajcev, Anatolij Nikolajeve Bukrejev (39) iz Kazahstana. On in Italijan Simone Moro (30) sta v okviru mednarodne kazahstansko-italijanske odprave načrtovala prvenstveni vzpon na goro z južne strani, levo od Boningtonove smeri. Do nesreče pa je prišlo med sestopom v Tabor 1, ko se je na Bukrejeva, ki je bil nekoliko pred tovarišem in snemalcem Dimitrijem Sobolevim, zrušil plaz.
Perle Sotto la Neve
Dušan Jelinčič izhaja iz znane slovenske tržaške planinske rodbine, zato ni čudno da so v njegovem opusu tudi dela s planinsko vsebino. Ob obsežnem časnikarskem delu (dolga leta je imel planinsko rubriko v Primorskem dnevniku) in pisanju za radio, je mdr. objavil tudi Zgodovino SPD Trst, bil soavtor zbirke Naša alpinistična misel je zaslovel zlasti z dvema literarnima deloma s planinsko tematiko: s knjigo Zvezdnate noči (1990) in Biseri pod snegom (1992). Obe sta najprej izšli v slovenskem jeziku. Toda prevod prve, ki je bila brez večje reklame in ob slabi distribuciji furlanske založbe Campanotto, odlično ocenjena in je dobila več odmevnih nagrad (npr. Itas Trento in Bancarella Sport), je dvignil zanimanje za njegova dela. Knjiga ima sedaj že štiri ponatise in se prodaja po vsej Italiji. Za prevod druge knjige je zato lahko dobil vsedržavnega založnika, Editori Vivaldi, ki je največja specializirana italijanska za planinska in podobna dela. Izid knjige Perle Sotto la Neve, ki je lani izšla v zbirki I Licheni (Lišaji, je največja tovrstna pri njih, ima pa že 33 naslovov) ima izjemen odmev. Ob sedmih deželnih predstavitvah je predvidena še posebna avtorjeva turneja po širni Italiji, izšel pa je tudi že prvi ponatis. Nobena knjiga zamejskega Slovenca doslej še ni šla tako v promet kot ta. Za februarja letos so že napovedali tudi njegov roman o povojnem zamejskem idealistu Marin Čemur.
Od znamenja do znamenja
V petek je bila v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani (Štula 23, Ljubljana – Šentvid) otvoritev razstave fotografij z naslovom Od znamenja do znamenja na Slovenski planinski poti. Ciril Velkovrh, ki mu je to že 15. samostojna razstava, je zanjo izbral samo barvne fotografije velikega formata (30 cm x 45 cm). Razstava bo odprta do 28. januarja.
Franci Savenc
Prisrčno slavje ob 70-letnem jubileju
MOJSTRANA – Kleni rod domačih planinskih zanesenjakov je v dvorani kulturnega doma na Dovjem proslavil še en mejnik v svoji zgodovini. Ob 70-letnici PD Dovje Mojstrana je ubrano zadonela njihova »himna« Jakoba Aljaža, Oj Triglav moj dom v spomin na prehojeno pot in za nadaljnjo popotnico.
Osmega januarja leta 1928 ustanovljena triglavska podružnica Slovenskega planinskega društva je nadaljevala z utrjevanjem slovenske planinske samozavesti, kateri je temelje postavil dovški župnik Jakob Aljaž. To so bili viharni časi, ko se je bila bitka za slovensko planinstvo tako na gospodarskem področju kot tudi v stenah.
Na prehojeno pot so planinci pod Triglavom upravičeno ponosni. Podpredsednik društva Miro Eržen je na slavnostni akademiji predstavil nekaj dogodkov, ki izstopajo: začetki gospodarske dejavnosti s prevzemom upravljanja Aljaževe zapuščine, predvsem doma v Vratih. Nadalje zlata leta mojstranskega alpinizma, gorska reševalna služba, ki je prerasla v vrhunsko opremljeno in izvežbano ekipo, markacijska dejavnost in vzgoja mladih planincev.
Člani društva bodo letošnji jubilej proslavili predvsem delovno. Avgusta bodo v Vratih odprli nov planinski učno-vzgojni center. Imel bo 88 ležišč, namenjen pa bo za različne tečaje šole v naravi in druge izobraževalne oblike planincev. V Mojstrani pa ob sedanji Triglavski planinski zbirki nastaja osrednji slovenski planinski muzej.
In še nekaj ne pozabiti, kar je v praznični čestitki zbranim v dvorani posebej poudaril predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. To je skrb za kulturno delovanje, ki se zrcali pri večletnem urejanju triglavske zbirke in ob organizaciji 18 planinskih slikarskih kolonij v Vratih.
Za lep planinski večer ob jubileju so poskrbeli člani pevskega zbora Marjan Vodopivec iz Kranjske gore, citrarka Danica Butinar ter Rada Polajnar, Vesna Režonja in Roman Veber.
Janko Rabič
