V Zagrebu je 8. januarja 2024 v 97. letu starosti umrl častni član Hrvaške planinske zveze, dolgoletni urednik revije Hrvatski planinar, vidni planinski publicist in popularizator alpinizma prof. Željko Poljak, dr. Zadnje slovo bo v sredo, 17. januarja 2024 ob 10. uri na pokopališču. Mirogoj.
Željko Poljak je pustil izjemno globok pečat v razvoju hrvaškega alpinizma. V vsej zgodovini sodobne hrvaške kulture je malo tako vsestranskih osebnosti, kot je bil on. Vse svoje življenje je posvetil planinstvu, medicini, popotništvu in literaturi, hkrati pa je deloval kot radoveden raziskovalec, kot angažiran ustvarjalec, avtor, urednik in funkcionar v planinski organizaciji ter neumorni učitelj generacij planincev in zdravnikov. Bil je pravi erudit človek, ki se je ukvarjal z dobesedno vsemi dejavnostmi v alpinizmu, v njih dosegal vrhunske dosežke, hkrati pa je dal vidne strokovne prispevke na področju literature in medicine.
Rodil se je 9. septembra 1926 v Zagrebu, kjer je diplomiral na Medicinski fakulteti in do upokojitve leta 1988 delal na ORL kliniki kot specialist za bolezni ušes, nosu in grla ter profesor otorinolaringologije.
Več kot 75 let je sodeloval pri delu Hrvaške planinske zveze. Bil je član izvršnega in nadzornega odbora, predsednik upravnega odbora Gorske reševalne službe in predsednik Zveze (1981-1983). Rekordnih 42 let je bil urednik revije Hrvatski planinar. Bil je soustanovitelj Planinskega društva Univerze Velebit, Planinskega društva Kliničnega bolniškega centra Maksimir in Planinskega kluba Hrvaškega zdravniškega zbora. Bil je pobudnik ustanovitve Velebitske planinske poti (1969) in neumoren ustvarjalec na vseh področjih planinske dejavnosti.
Ni planinske knjige, ki je izšla v drugi polovici 20. stoletja, pri nastajanju katere ne bi sodeloval najpogosteje kot urednik, pogosto pa kot lektor, recenzent ali vsaj kot avtor fotografij. Je avtor največ gorniških knjig in člankov na Hrvaškem. S svojimi besedili in celotno dejavnostjo si je vedno prizadeval dati gorništvu raziskovalni vidik, gorniški literaturi pa literarni značaj. Objavil je knjige Velebit (1969), Hrvatske planine (šest izdaj), Hrvatsko planinarstvo (1975), Slike iz zgodovine hrvaškega planinarstva (1987), Hrvaška planinska književnost (1994), Hrvaški pisatelj Ivo Andrić (2002), Zlata knjiga hrvaškega alpinizma (2004), Zbornik hrvaških alpinistov (z Alanom Čaplarjem, 2008) in monografija Hrvaško planinarjenje u 1000 slika z Alanom Čaplarjem (2014) ter vrsto pohodniških vodnikov po hrvaških gorah.
Planinci, razen tistih, ki so sami zdravniki, Poljakovo zdravniško delo predvsem na področju medicinske publicistike praviloma manj poznajo. Dosegel je vse najvišje znanstvene naslove, bil avtor, soavtor in urednik več medicinskih učbenikov, hkrati pa je bil urednik Liječniškega vjesnika (1975-1978) in Liječničkih novin (od 1989). Objavil je okoli 120 strokovnih in znanstvenih del ter več kot tisoč člankov v periodičnem tisku in enciklopedijah. Od leta 1981 je član Hrvaške akademije medicinskih znanosti.
Pustil je globok pečat tudi na literarnem področju. Leta 2002 je izdal knjigo »Hrvatski pisatelj Ivo Andrić« z lastnimi literarnimi zapisi, leta 1994 pa je predstavil antologijo »Hrvatska gorniška književnost« kot sestavni in nedeljivi del naše književnosti. Leta 1996 je bil sprejet kot planinski pisec v Društvo hrvaških pisateljev. Zanimal se je tudi za arheologijo in na tem področju je prišel do številnih pomembnih odkritij, kot viden zagovornik varstva zdravja in narave pa je dosegel tudi več vidnih dosežkov. Od dolgoletnega predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha je prejel nagrado »Šport in okolje« za svoje gorniško delovanje pri varovanju narave in je doslej edini hrvaški nosilec tega prestižnega priznanja. Prejel je več kot 150 različnih priznanj in odlikovanj, med katerimi so najpomembnejša Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1975), Pokal za telesno kulturo Hrvaške (1978), Povelja začasnega člana Hrv. Zdravniškega zbora (1997), Red Danice hrvaške z likom Franje Bučarja (1999) in Red Danice hrvaške z likom Katarine Zrinske (2023). Hrvaška planinska zveza ga je že leta 1987 razglasila za svojega častnega člana.
Upoštevajoč Poljakov izjemen prispevek k razvoju hrvaškega alpinizma, je Hrvaška planinska zveza leta 2005 izdala avtobiografsko knjigo »Življenje na planinski način,« v kateri so predstavljene najzanimivejše izkušnje in najpomembnejši dogodki iz njegovega alpinističnega življenja. Poljakovo alpinistično in strokovno delovanje je predstavljeno tudi v knjigi Eduarda Hemarja »Željko Poljak – velikan hrvaškega alpinizma (2018).
Dr. Željko Poljak je bil načelnik Komisije za GSS PSH in s tem načelnik Službe leta 1958. V dokumentih najdete podatek, da mu je bila izkaznica podaljšana za leto 1959. V Zapisniku seje Komisije za GSS-PSH iz leta 1959 lahko preberemo, da dr. Poljak poleg ostalega navaja, da v preteklem obdobju nekatere reševalne akcije niso bile evidentirane s prijavami, kar je oteževalo pridobivanje sredstev socialnega zavarovanja. Po pripovedovanju starih članov so bili izpiti iz prve pomoči pri dr. Poljaku še posebej strogi. Robove zavojev so morali na izpitih pomočiti v barvo, da bi natančno videli, ali so “osmice” in ostali zavoji pravilno izvedeni. Zaradi raznih drugih obveznosti je njegovo delo na GSS pozneje prenehalo. Se pa mnogi člani službe kot alpinisti v naših slavnih odpravah spominjajo in so mu hvaležni za pomoč pri organizaciji, medicinski opremi in zdravstveni oskrbi udeležencev.
Ime Željka Poljaka bo ostalo trajno zapisano z zlatimi črkami v zgodovini hrvaškega alpinizma.
