Mitja Filipič: Potem, ko sta Gašper in Tomaž na straneh KA prinesla nekaj dobrodošlega svežega vetra v svet vertikalnih novic, sem na račun številnih odjemalcev časa in energije prepustil te novice pavzi in si malo oddahnil. No, ponovno so tukaj in bodo dopolnjevale poročanje o dogajanju v vertikali, tudi tisti rekreativnega značaja, lokalnega, raziskovalnega, ipd. V tokratnih je zbranega na kup nekaj svežega dogajanja, več pa je dogajanja iz preteklih tednov.
Zadnjih nekaj vzponov
Ledna sezona se nadaljuje z odličnimi razmerami v Dolomitih. Tine Cuder in Filip Princi sta v četrtek, 11. januarja, preplezala smer Godzilla (M9+, WI5+) v Vallungi. Zaključila sta po smeri Zauberflöte. Andrej Jež in Marko Volk sta preplezala kombinirani smeri Zaüberflote (M9, WI6) in Once in a lifetime (M8, WI6+). V naših lednih arenah v Tamarju in pod Prisojnikom še ni nič dovolj dobro narejenega za plezanje, zato bo do nadaljnjega potrebne več domišljije in hoje. Tudi v Logarski dolini in ob vznožju Loške stene v dolini Koritnice so slapovi nakazani, vendar je ledu malo. Še naprej se je dogajalo v velikih stenah. V soboto, 13. januarja, sta Marko Volk in Aljana Kavčič preplezala kombinacijo Wisiakove grape in Kratkohlače smeri v zahodni steni Planjave. V Štajerski Rinki je bila v nedeljo zopet ponovljena Ledenka … V Prestreljniku sta Tomaž Pahor in Elvis Susak v nedeljo preplezala Fajhtno smer (90°, 50-60°, 400 m).
Kruder v Itaca del sole
Jernej Kruder je v petek, 12. januarja, skupaj z italijanskim plezalcem Matteom della Bordello v dolini Valle del Orco preplezal smer Itaca del Sole (8b, 4 raztežaji) v steni Caporal. V zgornjih dveh najtežjih raztežajih je vročina otežila plezanje, posledično so trpele tudi noge v plezalkah. Smer je Jernej vseeno označil za lepotico. V smeri so prisotni klini in svedrovci, varovanje je potrebno dopolniti z zatiči in metulji. Smer je bila prvič preplezana v sedemdesetih, prvič prosto leta 2003, Matteo jo je prosto preplezal januarja leta 2000.
Prvenstvene v prvih tednih zime
Dobre razmere okoli novega leta so nekateri izkoristili za iskanje novih prehodov pred domačim pragom ali lučaj stran od njega. Pojdimo najprej na vzhod. V severni steni Lučke Babe (tudi Lučka Brana) je bila na silvestrovo preplezana prvenstvena smer. Gre za redek pojav v omenjeni steni, kjer se vzponi zgodijo vsakih nekaj let. Na pogled neizpostavljena stena zna od blizu presenetiti, največjo težavo pa predstavlja skoraj vedno prisoten nepredelan sneg. Prvenstveno sta na zadnji dan preteklega leta preplezala avtor sedaj že treh smeri v steni Janko Oprešnik in soplezalec Tilen Cmok. Plezala sta v kombiniranem terenu, pogosto je bilo potrebno zagristi v skalo. Najtežji prehod so predstavljale sklane plošče z občasno prisotnim ledom in škripavcem. Tam je poleg strmega plezanja k težavnosti pripomoglo tudi skromno varovanje. Smer sta poimenovala Kilo belga (M6, 40-80° 600 m). V strmem delu stene je bilo snega verjetno res za ˝en kilo˝, dovolj za nevarnost plazov pa ga je bilo v zgornjem delu stene in na sestopu.
V primorskih stenah je tudi bilo nekaj novosti. Sebastjan Domenih in Gašper Čopi sta 29. decembra v severovzhodni steni Malega Škednja, ki leži tik ob (trenutno nekdanjem) najvišjem slovenskem smučišču Kanin, preplezala prvenstveno smer. Smer sta pomenljivo poimenovala Mir na Kaninu (M4+, 240 m). Sebastjan je naslednji dan plezal z Branko Vodopivec v bližnjem Ovčjem Vršiču. Preplezala sta kratko smer, ki kljub kratkosti nudi lep plezalni izlet. Poimenovala sta jo Kratka, a sladka (M4, 120 m). V dobrih razmerah lahko plezalci spotoma preplezajo še katero od sosednjih kratkih smeri. Po novem letu se je Sebastjan ponovno navezal z Gašperjem, obiskala sta Bavški Grintavec. Tam sta v mešanih razmerah preplezala prvenstveno smer v SZ steni. Varovala sta se šest raztežajev v zgornjem delu stene. Smer sta poimenovala Zakrivljeno palico v roki (M4+, 500 m). Gre za naslov ene izmed pesmi Simona Gregorčiča, bolj znane v Posočju in okolici, ki opisuje idilo pastirskega življenja.
Starejše ponovitve
Nekaj decembrskih in zgodnje januarskih vzponov in (po)objav. 4. januarja so Žiga Rojs, Marko Volk in Jernej Radoja plezali v smeri Paradižnik (V/IV, III, 600 m) v Koroški Rinki oz. Križu. V prvem najtežjem raztežaju so lahko nameščali ledne vijake, višje so prišli prav metulji in klini. S plezanjem so zaključili pri oknu, kjer poteka zavarovana pot na Križ. V megli so poiskali Sestopno grapo in se vrnili v dolino.
V Špiku je bila večkrat preplezana Direktna smer (AI5+, 900 m). O Špiku je pisal tudi Marjan Kozole, poleg Špika pa je omenil še vzpon v Severozahodni grapi (M5, II–III, 40°–60°, 400 m) Kraj sten v Prisojniku in Stebru revežev.
Rok Potočnik je predstavil plezanje Desne smeri v samotnem Strugu …
Marko Volk je z Miho Habjanom obiskal smer Bučer-Kristan …
Matevž Jeršin je pisal o vzponu v redko plezaniSeverni grapi v Škrlatici, ki ga je opravil skupaj z Matijo Volontarjem.
Kako je bilo v Kratki Nemški na predzadnji dan preteklega leta je pisal Leon Kašnik…
Urška Kešar je pisala o plezanju pred novim letom. Obiskala je Kranjsko poč in Košir-Brelih v NŠG, smer Debelakove v Veliki Mojstrovki in varianto Kugyjeve (IV/3, WI4, 300 m) v Škrlatici.
Nekaj utrinkov iz Stebra revežev … in posnetki Vetrnih polic v Raduhi …
Tatre
Na začetku decembra je KA PZS organizirala tabor v Tatrah. Uradnega poročila še ni, sta pa udeleženca Marko Abram in Peter Borič zapisala vsak svoje vtise in razkrila nekaj podrobnosti. Udeležba na taboru je bila z naše strani številčna, udeležilo se ga je šestnajst slovenskih plezalk in plezalcev. Poleg njih so bili na taboru še slovaški in poljski plezalci. Prvi dan tabora so naši obiskali gorniški festival v Krakovu na Poljskem. Sledil je premik na Slovaško in plezanje. Izhodišče za ture je bila koča na Zelene Pleso. V okolici so preplezali več smeri, med drugim prvo ponovitev variante smeri Cigani idu do neba (M6). Plezali so še v smereh Elegancia (M7, 300 m), Veličova cesta (M7), Škotska anabaza (M4+, 200 m), Ovčja staza (M3, 100 m), Čary (M5, 200 m), Orlowskeho cesta (M3-M4, 200 m) in drugih, ki bodo znane v prihodnje.
Taghia
Člani Soškega AO in AO Bovec so od 18. oktobra do 4.novembra obiskali maroške stene na območju vasi Taghia. Odprave so se udeležili Jure Šuligoj (vodja), Domenih Sebastjan (AO Bovec), Eva Pejić, Gašper Čopi, Sandro Krajnik in Nejc Kurinčič, kot pohodnik. Plezali so v stenah gora Ifrig, Jbel Taoujdad, Jbel Oujdad in steni Paroi de la Cascade. Preplezali so klasične smeri opremljene ali delno opremljene s svedrovci. Za ogrevanje sta prvi dan plezanja Gašper Čopi in Sebastjan Domenih v steni špice Aiguille de Ifada preplezala prvenstveno smer Kam gre Noč, ko pride Dan (V, 110 m). Klinov skala ni marala, je pa ponujala dobra mesta za metulje in zatiče. Poleg plezanja so seveda doživeli vse, kar v takšni od naše drugačni kulturi in pokrajini, spada k odpravi. V petek, 19. januarja, bodo zgodbo predstavili v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.
Srečno!