NeDelo, 13. avgust 2000
Neprevidnost, celo pijanost, malomarnost, tudi bolezni so vzroki nesreč v gorah
Kdaj planinsko zavarovanje? – Če reševani ni zavarovan, mu v Švici izstavijo račun
Starejša planinka iz Osijeka v Aljažem domu v Vratih odloži nahrbtnik. Vpraša za ceno sobe. Zdi se ji precej visoka in oskrbnici odvrne, da bo šla še malo naokoli. Čez dva dni je nahrbtnik še vedno v kotu jedilnice. V njem je vsa planinska oprema in tudi dokumenti. V koči so zaskrbljeni, pokličejo domov – gospe že več dni ni. Njen avto je še vedno parkiran v Vratih. Sprožijo akcijo iskanja. Petnajst mojstranških gorskih reševalcev začne sistematično preiskovati dolino Vrat. »Nekaj mi ni dalo miru. Pokličem v Staničevo kočo. ‘Da, včeraj je prespala pri nas,’ mi odvrnejo. Poizvedujem naprej. Bila je tudi na Planiki in Doliču. Ustavim akcijo. Vrnila se je čez nekaj ur, s prijatelji.« Janez Brojan, načelnik gorske reševalne postaje Mojstrana, ni bil besen. Človek se z leti izkušenj navadi prenašati vse, tudi lapsuse.
Dejstvo pa je, da vse stroške ob nesrečah, tudi takih, ki se zgodijo iz objestnosti, malomarnosti in precenjevanja, še vedno plačuje država.
Že desetletje se tudi na sončni strani Alp, po katerih se vsako leto potika milijon planincev, šušlja o – recimo tako – planinskem zavarovanju. »V gorski reševalni službi smo že večkrat predlagali, da se tudi pri nas uvedejo zavarovanja za primer gorske nesreče, vendar se na naše pobude ni odzvala nobena zavarovalnica. Vse račune pošiljamo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, od tam pa račune za tujce izstavljajo prek konzulatov tujim zavarovalnicam, vendar imajo v veliko primerih težave s povrnitvijo stroškov,« je povedal Dušan Polajnar, načelnik gorske reševalne službe Slovenije. Samo s Češko in Madžarsko imamo sklenjen tako imenovani teritorialni princip, obojestransko zagotovljeno nujno pomoč, kar pomeni, da krijemo tudi stroške reševanja njihovih ponesrečencev. Tako je Slovenija lani za reševanje čeških in madžarskih planincev odštela nekaj manj kot milijon tolarjev. Za druge državljane pa njihovim zavarovalnicam izstavljajo račune.
Na Zavodu …
Pri nas pa se na sodišču že več let pleče primer planinca, ki so ga s Triglava reševali vinjenega. …
Za profesionalce ne bi bilo dovolj dela
»Razmere v slovenski reševalni službi se iz leta v leto izboljšujejo …«
Število nesreč na leto se giblje okoli 200, v njih sodeluje več kot 400 gorskih reševalcev, ki porabijo za posredovanje 6000 ur. Skupaj pa reševanja državo stanejo skoraj sto milijonov tolarjev. …
V Sloveniji je registriranih 620 gorskih reševalcev …
Maja Roš








