Slovenec, 22. december 1902 (dLib.si)
Iz Bohinjske Bistrice se nam piše 20. decembra 1902
V veliki nevarnosti bila je sinoči vsa Bistrica. Krog šeste ure zvečer zasveti se baraka gospoda Ravheharja. V trenotku bilo je vse leseno poslopje v plamenu. Hvala Bogu! Na mestu so bili takoj gasilci. Neumorna delavnost je ogenj vsaj toliko omejila, da se ni širil na bližnja sosedna poslopja. Le tik stoječi magacin g. Pretnarja se je že začel užigati; ljudje pa so hipoma potrgali strešne deske, z brizgalno pa zadušili ogenj. Prav do tal pogorela jo le baraka gospoda Ravhekarja.
Gasilni dom, dasiravno komaj meter od pogorišča, je ostal nepoškodovan. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Najbrže po neprevidnosti. Bojimo se večje nesreče.
Koliko ljudi je nakopičenih po raznih stanovanjih! Pravilnih peči je pač malo. V zimi živimo, ljudi zebe. Da se ogrejejo, zanetijo si ogenj kjerkoli že. Kdo se zmeni za nevarnost? V tem oziru bi morali oblasti radi občnega blagra brezobzirno postopati, stanovanja pregledati ter nedostatke odpraviti. Drugače nas čaka še strašna katastrofa.
Neobhodno potreben je Bistrici vodovod. Potok Bistrica je v najhujši zimi in največji vročini po letu skoraj suh. Vode je komaj toliko, da žene turbine v elektrarni, par vaških mlinov in eno pilo. V potok mečejo razne odpadke. In vendar mora velika večina prebivalcev to v sanitarnem oziru škodljivo vodo piti. Zaradi slabe vode nam zdravniki napovedujejo hude čase. In res! Kako lahko se izcimi vsled slabe vode kaka bolezen. Nekaj slučajev vročinsko bolezni že imamo. Pet bolnikov, železniških delavcev, s to boleznijo leži v mali bolnici na občinskem pašniku. Vsi so že izven nevarnosti.
V obeh bolnicah strežejo usmiljene sestro sv. Frančiška. Došle so iz Padove. Ravno tako in še bolj je vodovod potreban v slučaju kakoga požara. Hiše so zlasti v zgornji vasi kar nakopičene. Gorje, ako nastane požar!
Da imamo vodovod, zadostuje par hidrantov, da se ogenj z lahkoto pogasi ali vsaj omeji. Ker se občina z napravo vodovoda že resno peča, je pač tudi upati, da jo bosta pri tem humanitarnem dolu podpirala dežela in država. Da bi se ta želja Bistričanov kmalu izpolnila!
Prva nesreča pri delu bohinjskega predora zgodila se je 11. t. m. Delavec Demetrij Stranjsko iz Podržikonja v Macedoniji je prišel po svoji lastni neprevidnosti med dva voza. Zmečkala sta mu levo nogo. Drugi dan je žal umrl, zapustivši v svoji domovini vdovo in dva nedoletna otroka.
Približno 200 Macedoncev stanuje v barakah, koje jim je podjetništvo napravilo. To so dobri, ubogi ljudje, zares slovanska raja! Le z žalostjo govore o svoji domovini, kjer jim kruto gospodari Turčin. Le z veseljem pozdravljamo srečno idejo, da so se jeli zanimati za dogodke v Macedoniji tudi naši poslanci.
