Poguben Skriti vrh

Delo, 3. avgust 1977

Nekaj podrobnosti o tragičnem vzponu slovenskih alpinistov na Gašerbrum – Bregarjeva usodna pot iz tabora IV

GASERBRUM, »SKRITI VRH« Vsa skupina šteje sicer štiri vrhove, naši so plezali na Gašerbrum I., ki je najvišji. Foto: Dokumentacija »Dela«

LJUBLJANA, 2. avgusta
Včerajšnja skopa novica agencije UPI, da je odprava slovenskih alpinistov osvojitev osemtisočaka v Karakorumu, drugem najvišjem gorovju na svetu, plačala z življenjem enega svojih članov, je zaradi pomanjkljivosti delovala tudi malce čudno in srhljivo. Po novi brzojavki, ki so jo člani tržiške odprave poslali svojcem, je podoba že jasnejša.
Območje Karakoruma, ki leži med Indijo, Pakistanom in Kitajsko, je bilo za alpiniste dolgo težko dostopno. Tako so Pakistanci zavrnili že našo odpravo na Rod Peak (odprava se je pozneje vzpela na Istor-o-Nal v istem gorovju). Leta 1974 pa so se pakistanske oblasti omehčale in Planinsko društvo Tržič je sklenilo, da bo ob svoji 70-letnici organiziralo odpravo v gore, ki jih prekaša le še Himalaja.

Drago Bregar

Za cilj so si izbrali 8068 metrov visoki Gašerbrum (angleško ime Hidden Peak, t.j. Skriti vrh, po nekaterih podatkih visok 8080 metrov). Osemčlansko odpravo je vodil Janez Lončar, član AO Tržič, v njej pa so bili še Filip Bence (AO Tržič), Drago Bregar (AO Železničar iz Ljubljane), Borut Bergant (AO Tržič), Franc Čanžek (AO Celje), Nejc Zaplotnik (AO Kranj), Andrej Štremfelj (AO Kranj) in šofer tovornjaka.
Slovenski alpinisti so si za vzpon izbrali še nepreplezani jugozahodni greben Gašerbruma. 8. julija sta se po tej »jugoslovanski smeri« povzpela na vrh Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. Dva dni pozneje pa se je iz tabora IV poskušal povzpeti na vrh osemtisočaka tudi Drago Bregar.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja