Primorski dnevnik, 17. januar 1990
V eni najtežjih reševalnih akcij na svetu
Kaže, da je reševanje Maria Bianchettija in sedaj še Massimiliana Puntarja, ki se je v kaninskem podzemlju med reševalno akcijo hudo ponesrečil včeraj popoldne, iz 1000 metrov globoke jame pod Rombonom imenovane Brezno velike razpoke, ena najtežjih in najbolj zapletenih reševalnih akcij na svetu. Kdaj in kako se bo končala drama dveh ponesrečencev, ki se nahajata 1000 metrov globoko v kaninskem oziroma rombonskem breznu, tega si ta hip ne upa nihče napovedati. Morda samo še dva, lahko pa tudi štiri dni. Čas pa je več kot 50 reševalcem iz različnih koncev Italije in Slovenije, ki se jim iz ure v uro pridružujejo novi tovariši, najhujši sovražnik. Skrbi jih namreč predvsem stanje drugega ponesrečenca, ki je dobil hude poškodbe po glavi. Mario Bianchetti si medtem ob pomoči reševalcev sam utira pot na svetlo.
Kot nam je povedal vodja slovenskih reševalcev iz jam Igor Potočnik, ki je odgovoren za izpeljavo te zahtevne reševalne akcije, se je nesreča Mariu Bianchettiju zgodila minulo nedeljo ob 10. uri. Takrat so bili Bianchetti in njegovi tovariši iz tržaškega jamarskega društva Boegam Paolo Pezzolato in Roberto Antonini v breznu pod Črnelskim vršičem na robu rombonskih podov že 20 ur. Brezno velike razpoke, katerega vhod leži 2080 m visoko v kaninskem oziroma rombonskem pogorju, je namreč že približno dve leti prava meka za naše in italijanske jamarje. Z doslej doseženo globino 1195 m je najglobja jama v Jugoslaviji, uvrščajo pa jo tudi med štirideset najglobljih na svetu. Brezno ni v celoti raziskano in je potencialni kandidat za svetovnega rekorderja, od tod tudi tako veliko zanimanje jamarjev od vsepovsod zanj.
Trojica Tržačanov je raziskovala enega stranskih rovov, za katerega je značilno, da je zelo krušljiv. Tako nam je povedal koprski jamar Samo Morel, ki kaninsko brezno pozna in ki v reševalni akciji sodeluje od samega začetka. Krušljivost brezna je botrovala Bianchettovi nesreči. Zapestje mu je zdrobil kakih 200 kg težak kamniti blok. Po nesreči je trojica Tržačanov trezno ukrepala. Roberto Antonini se je nemudoma podal na pot na površje. Na pomoč je poklical že ob 19. uri, iz italijanske strani Kanina, to je iz koče Gilberti na Nevejskem sedlu. Do telefona mu je uspelo priti v pičlih 9 urah, kar je za okoli 10 ur manj, kot bi za to pot porabili sicer. Akcija je torej stekla v Trstu, od koder so v nedeljo zvečer klicali na pomoč tudi slovenske reševalce.
Prvi je k jami po nesreči priplezal tolminski jamar Andrej Fratnik, ki je že ob drugi uri zjutraj, torej v noči med nedeljo in ponedeljkom ob vhodu v jamo postavil radijsko zvezo z dolino. Italijanska reševalna ekipa se je začela spuščati v brezno včeraj dopoldne, sinoči pa je slovenskim jamarjem uspelo na globini 700 m pod površjem zemlje postaviti telefonske zveze in drugo opremo. Medtem se je na globini 1000 m zgodila nesreča še članu reševalne ekipe Massimilianu Puntarju. Tudi Puntar je Tržačan, po poklicu pa kovač. Zdravnik, ki je pri njem, doslej ni dal izjave o njegovem zdravstvenem stanju, kaže pa, da je nadvse resno.
V akcijo sta se vključila tudi dva helikopterja, italijanskemu se je danes dopoldne pridružil še helikopter RSNZ, ki je pod Rombon prinesel zdravniško opremo za reševanje v najhujših vrstah nesreč. Naloga, ki bi jo radi danes opravili naši in italijanski reševalci (slednje vodi Tržačan Sergio D’Ambrosi) je spustiti zdravniško opremo do kraja, kjer leži drugi ponesrečenec. Čimprej naj bi zamenjali tudi ekipe v jami, katerih člani so zelo utrujeni in neprespani. Kako zahtevno je reševanje na tej globini priča podatek, da so ekipe, ki so raziskovale Brezno velike razpoke delale v jami neprekinjeno povprečno po 40 ur. Reševalno delo pa traja približno trikrat toliko. Reševalcem, ki v šotorih dežurajo pred jamo otežuje delo v visokogorju mrzlo (minus 10 stopinj C) in vetrovno vreme.
Do zapleta pri prečkanju državne meje, ki so ga na začetku reševalne akcije v noči med nedeljo in ponedeljkom italijanski reševalni ekipi preprečili jugoslovanski obmejni organi, je prišlo zaradi nesporazuma med italijanskimi in jugoslovanskimi mejnimi službami. Nesporazum je bil kmalu odpravljen, tako da že od ponedeljkovega jutra tam ni nikakršnih težav pri prečkanju meje. Na srečo ta nesporazum, za katerega ni sprejemljivo nobeno opravičilo, ni vplival na hitrost akcije.
KATJA ROŠ
