Primorski dnevnik, 18. januar 1990
… medtem ko so tržaškega jamarja Maria Bianchettija potegnili iz globin
Včeraj dopoldne je prvi ponesrečenec v kaninskem podzemlju Mario Bianchetti srečno prispel na površje, nadaljuje pa se reševalna akcija drugega tržaškega mladeniča, Massimiliana Puntarja, ki je utrpel možganski pretres med reševanjem prijatelja in je sedaj v globini kakih tisoč metrov v pričakovanju, da ga bo reševalna ekipa pripeljala iz dna brezna velike razpoke na Rombonu. Zdi se, kot so nam povedali nekateri člani reševalnega štaba, da bo akcija trajala še nekaj dni, saj predvidevajo, da bo treba ponesrečenca nositi najmanj kakih 70-80 ur, če bo šlo vse po sreči in če v tem času ne bo prišlo do vremenskih sprememb (dež ali močno sneženje), ki bi še otežkočile delo reševalcev.
Maria Bianchettija, ki je z zapestjem v mavcu brez vsake pomoči sam priplezal do vhoda jame, so s helikopterjem milice iz Ljubljane pripeljali na bovško letališče, od koder so ga z avtomobilom odpeljali v Trst, kjer mu bodo opravili vse potrebne zdravniške preglede. Ob izstopu s helikopterja je bil Bianchetti, kljub nesreči, dokaj miren in je zbranim novinarjem povedal, da je šlo za nesrečo, ki jo moraš predvidevati, ko se odločiš za tak šport. Škoda le, je še pristavil, da je prišlo do nesreče v nesreči, čeravno upa, da bodo reševalne ekipe iz brezna potegnile tudi Puntarja.
Zdravnik Roberto Buccelli, ki sestavlja zdravniško reševalno ekipo, je glede zdravstvenega stanja Massimiliana Puntarja povedal, da ima lažji možganski pretres in da je bil, dokler je bil pri njem zdravnik, priseben in odgovarjal na vsa vprašanja, ki mu jih je zastavljal. Pri reševanju tržaškega mladeniča pa zaskrblja stanje v jami, kjer je temperatura pri ničli in je stoodstotna vlaga. Podrobnejše novice pa bodo izvedeli, ko bo ponesrečenca pregledal drugi zdravnik, Giuseppe Giovine iz Turina, ki se je z zdravili spustil v jamo včeraj opoldne. Jamar zdravnik bo potreboval najmanj deset ur, preden bo prišel do Puntarja, ki so ga medtem že postavili pod manjši šotor, kjer mu je reševalna ekipa (8 ljudi) vedno ob strani in ga skuša obvarovati predvsem pred mrazom, ki je sedaj postal prvi sovražnik ponesrečenca. Kot nam je bilo rečeno, bo zdravnik Giovine odločil, kako bodo potekale naslednje faze reševalne akcije. Po vsej verjetnosti pa bodo ponesrečenca postavili na posebna nosila in ga skušali kar se da pazljivo pripeljati na površje. Ta zahtevna naloga, saj gre za eno najtežjih in najbolj zapletenih reševalnih akcij, pa naj bi trajala najmanj tri dni, tako da si nadejajo, da bodo Massimiliana Puntarja pripeljali na površje komaj konec tedna. Položaj vsekakor ni lahek, saj se lahko med reševanjem pripetiti še kakšna nevšečnost, ki bi to delo še otežkočila. Reševalci predvsem upajo, da v teh dneh ne pride do bistvenih vremenskih sprememb, bojijo se pa predvsem dežja, saj bi na tak način voda pronicala v brezno in izredno otežkočila delo reševalcev, ki za izhod iz globine morajo prehoditi in preplezati kakih 4 tisoč metrov poti.
Medtem so ob vhodu v jamo že postavili dobro zavarovan bivak, od koder potekajo reševalne akcije. Pri tem zahtevnem delu je včeraj sodelovalo kakih osemdeset izurjenih italijanskih in slovenskih jamarjev-reševalcev, za danes pa pričakujejo še dodatno pomoč. Vsaka ekipa, ki jo sestavlja od šest do osem mož, lahko pomaga le za določen čas, potem pa ji morajo priskočiti na pomoč druge. Povejmo, da ima večina reševalcev za sabo na stotine spustov v jamah in je večkrat sodelovala pri takih akcijah. Med reševalci so tudi trije člani Jamarskega kluba Kraški krti, ki deluje v okviru goriškega Slovenskega planinskega društva. To so Michele Di Lorenzo, Marco Bruzzecchese in Fabrizio Lakovič, ki skrbijo za povezavo med bivakom ob vhodu v jamo in operativnim centrom, ki je nastavljen v hotelu Kanin.
RUDI PAVŠIČ
